Kritika
Pišem zaradi poteka poroda moje partnerke, ki je rodila v začetku tega meseca, vendar sem šele po nekaj dneh lahko zbral misli in uredil dogodke, ki so se nam pripetili.
No pa da preidem na bistvo, popadki so se začeli okrog polnoči, jaz sem se pripravil za odhod v bolnišnico, nato sva skupaj s partnerko merila čas popadkov, ki so bili vse bolj pogosti in so se ponavljali tudi že na tri minute. V bolnišnico sva prispela okrog 1:30, kjer naju je je sprejela dežurna babica in ne zdravnik, odredila da mora partnerka počakati v zeleni sobi, mene pa je poslala domov. Pomembno je vedeti, da je tistega trenutka moja partnerka bila že 8 dni čez predviden rok poroda. Babica je partnerki dejala, da je odprta komaj 1 cm in da naj “prešverca” popadke do jutra, ko bo mogoče zdravnik (ko se zbudi) še kaj dodal…
Vprašanje oziroma kritika se glasi: Mar ni zdravnik tista odgovorna oseba, ki sprejme pacienta v bolnišnico in odredi njegovo hospitalizacijo in mar ni on tista oseba, ki odgovarja za pacienta?
O nadaljnih zapletih poroda najraje ne bi govoril, vendar bom zaradi drugih pacientov, da se bodo začeli zavedati, da ne morejo brezmejno zaupati našim zdravstvenim ustanovam in da bodo bolj previdni v stiku z zdravstvenimi delavci.
No zdravnik je prvi pregled opravil šele okrog 8:00 zjutraj (cca. 8 ur popadkov partnerke) nekaj ur zatem je odredil da se na kapalno dodajo umetni popadki, ki niso povečali odpiranja materničnega vratu, čeprav je njihova jakost na KTG dosegala tudi vrednosti do 100, in čeprav so bili naravni popadki pred tem enako močni. Zdravnik je predrl plodni mehur in plodna voda je bila že turkizno zelene barve, te podatke navajam iz prve roke saj naj bi bil prisostvoval porodu. No po 16 urah poapdkov in popolni izmučenosti moje partnerke in kot je bilo videti tudi otroka pulz je na koncu padal že na 60 utripov na minuto in se s težavo dvigoval se je zdravnik s partnerkino privolitvijo odločil za carski rez.
Povzetek!
Nisem zdravnik, ampak imel bi veliko boljši občutek, če bi partnerko takoj ob prihodu sprejel zdravnik in takoj odredil nadaljne postopke. Sedaj pa se mi pojavlja “100 in 100 kaj pa če bi?” Menim, da je dotični dežurni zdravnik ravnal skrajno neodgovorno oziroma se je igral tako z življenjem moje partnerke, kakor tudi otroka. Še huje iz več primerov znancev, prijateljev in članov družine imam občutek, da je takšno ravnanje oz. neravnanje zdravnikov v času dežurstev bolj pravilo, kot pa praksa.
Oh groza ja..tud jaz se marsikaj sprašujem,predvsem ker sem tudi sama dozivela marsikaj.Mene so pustili 14 dni čez rok poroda.Voda je bila od začetka mlečna,otrok pa dovolj velik,da bi se lahko rodil..ampak ne pustili so me do konca,da je bila voda zelena in potem pa hoteli na hitrico vse…Priklopili s mena vse možno od aparatur….hvalabogu rodila krepkega fanta težkega čez 4 kg..ampak le zakaj je bilo potrebno čakati tako dolgo in se izpostaviti nevarnosti in težavam..tega ne razumem…
Peter, tudi jaz sem rodila v Slovenj Gradcu in bi lahko o tem napisala eno precej temacno zgodbo. Sem dozivela od babice marsikaj (imam tudi zdravstveno posledico zaradi njenega ne-varovanja presredka), od zdravnika pa tudi (prisel me je pogledat toliko, da je rekel, da naj utihnem, ker sem tozila nad bolecinami).
To, da je bilo z otrokom vse OK, je bila cista sreca, lahko bi se koncalo drugace.
Naslednjic bi ti svetovala Postojno. Je resda dalec, pa se splaca, ce pomislis, za kaj gre: za zivljenje in zdravje tvoje partnerke in otroka. Ce te porod ne prehiti, se lahko nacrtovano oglasita pri njih na dan, ki ga boste v postojnski porodnisnici skupaj dolocili.
V Slovenj Gradcu mene ne bodo vec videli.
Peter!
Tudi jaz sem oklevala ali naj odidem v Sg ali Celje!
In hvala bogu, da sem se odločila za Celje!
Imela sem namreč težak porod, vendar je bil ob meni partner (niso ga poslali domov)! Preden sem šla v zeleno sobo, me je pregledal zdravnik, ko pa se je porod nekoliko zapletel, pa sta bila celo dva zdravnika, ede me je tako spodbujal, da mi je to dalo novih moči. Brez njune pomoči, bi imela carski rez, saj sta mi otroka, dobesedno, zdravnika potisnila ven, tako sta se mi obešala na trebuh! Babica je bila, več ali manj, skoz zraven in je bila prijazna in profesionalna!
Da ne govorim o dobri oskrbi po porodu, tako mene kot moje deklice!
lp, Saša
Mislim, da ne bi bilo tako nemogoče kaj spremeniti in da nismo tako nemočni, samo problem je v tem, da ko ljudje dajo to grozno izkušnjo enkrat skozi, pač nimajo več volje in energije, da bi se cufali še za druge, za tiste, ki bodo jutri trpeli na njihovem mestu in zato ne vlagajo pritožb, ne spravljajo stvari v javnost in potem pač vse ostane prikrito očem in lahko zdravniki še naprej pacajo kakor hočejo.
Draga Tina!
Kakšen smisel pa se ima izpostavljati s pritožbo v najbližji bolnišnici, kjer predstojnik posameznega oddelka počne enako, kot njegovi podrejeni in je to vse skupaj zelo lepo utečen kolektiv. Prav tako pa ne bo nobeden od odgovornih deležen disciplinskega ukrepa, četudi se zadeva pojavi v javnosti. Spomni se primera ginekološkega pregleda najstnice pri opravljanju vozniškega izpita (zdravnik je še vedno v svojem poslu).Čas bo tekel naprej in tudi zdravniki bodo z enako zagrizenostjo zdravili naprej. Potrebne so temeljne spremembe, od samega vrha pa navzdol.