dr.Drobnič
Z dr. Drobničem iamva z možem oba super izkušnje (vendar kar iz klinike, ne iz Murgel). Vzame si čas in obrazloži, kar vprašaš. Nekaterim sicer njegov nastop ni všeč, meni se zdi kul. In – tudi, ko je v civilu, in se z njim srečaš, te prepozna in pozdravi! Kljub obilici dela nisi le številka.
A ja – in dober operater je in drži dano besedo :))))
Imam popolnoma drugačno izkušnjo kot ga. Emi. Kar pričakujem od zdravnika je; pogovor (izmenjavo informacij), pojasnitev svojega zdravstvenega stanja in pojasnitev postopkov (kdaj, zakaj in kako?), torej individualno obravnavo. Ker nisem bil deležen takšnega obravnavanja , lahko samo ugotovim, da obstajajo dve vrsti pacientov. Tisti, ki “niso številka” in tisti, ki smo.
Odnos pacient – zdravnik (zdravniška stroka ga ocenjuje kot temeljnega pri samem zdravljenju) predstavlja tudi verbalno komuniciranje (ki ni zgolj enosmerno) in predstavlja izmenjavo informacij. Do takšne izmenjave seveda ne more priti na primer med samo operacijo, toda pri pregledu pa “rednkobesednost” ni niti vrlina, niti način zdravljenja. Kaj vprašati, kaj je relevantna informacija oz. podatek, če nismo strokovnjaki na omenjenem področju?? Ali je potrebno določen podatek “prevesti” v razumljiv jezik pacianta in s tem razkriti svojo “avreolo”, to so vprašanje, ki se še kako nanašajo na zdravljenje? Konec koncev, ali ni prav ta internetna stran dokaz temu, da se moramo o določenih stvareh pogovarjati, si izmenjati podatke in jih tudi interpretirati (kot pacient verjetno moram vedeti, kaj je z menoj, kako bodo tekli postopki, kakšno bo zdravljenje in še veliko stvari, ki mi niti na pamet trenutno ne padejo).
Ali si predstavljate na primer trgovca, ki je tako redkobeseden, da ne komunicira s stranko? Komuniciranje (verbalno, pisno) je v poklicih, kjer se zahteva skupinsko delo, ali pa oseba celo vstopa v NEPOSREDNI odnos s stranko, temeljnega pomena.