Pozdravljeni. Pišem, ker ne vem več, kaj naj si mislim o moji zvezi s fantom in o sebi. Skupaj sva že več kot 5 let, a zadnje čase ga ne spoznam več. Že dve leti ne dela nič na faksu, občasno dela prek študentskega servisa (zdaj še tega ne bo mogel več), popiva s kolegi, za druge stvari nima denarja, zame si ne vzame več časa. Čeprav mi obljubi, da bova kam šla, potem konča kje s kolegi. Če mu povem, kaj me moti, vzroji. Beži od svojih problemov, z menoj pa ravna grdo. To me zelo prizadeva, celo tako, da cele dneve ne morem misliti na nič drugega. Pa še mori me moj največji strah: da ne bom našla primernega partnerja za si z njim ustvariti družino. Materinstvo se mi zdi najlepša stvar na svetu, a se bojim, da me bo kar obsedlo. Skrajno neracionalno, vem. In tudi ni razlog za ohranjanje zveze, vem. Najbolj smešno pri vsem tem pa je, da nisem stara še niti 22 let. Tudi jaz sem zelo popustila na faksu in sem skrajno neproduktivna. Vse to me zelo muči, čeprav se sliši morda celo smešno. K študiju pa se nikakor ne morem spraviti. Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovana Alja,zagotovilo uspešnega materinstva je kljub vsem nadavnim polemikam tudi opora zrelega in zanesljivega partnerja,kakršnega pa iz vašega opisa ne morem razbrati.Sploh pa mislim ,da morate najprej začeti spoštovati sami sebe, predvsem ne smete popuščati v svojih upravičenih pričakovanjih, da vas bodo potem spoštovali tudi drugi.Glede na to, da se dandanes optimalni čas rodne dobe pomika navzgor, se vam za materinstvo še objektivnno nič ne mudi.Upoštevajte dejstvo, da bodo vaš otroci poleg vaših genov podedovali tudi očetove, zato raje njim v korist in sebi v zadovoljstvo in srečo izberite pravega .

Spoštovani dr. Rejec, ob vašem odgovoru sem se kar morala nasmehniti, saj imate popolnoma prav. V tem trenutku se moram pač res posvetiti zdaj aktualnim problemom – faksu – za materinstvo je pa prav zares še dovolj časa. Hvala!