Bulimija
Pozdravljeni!
Že dobri 2 leti imam bulimijo (prenajedanje in bruhanje), prej pa sem imela anoreksijo (jedla zelo malo, telovadila kot nora)! Vse to se je začelo tako, da sem prenehala s partnerjem, s katerim sem živela 5 let. Nekako sem se takrat prepričala, da me je zapustil zaradi tega, ker sem bila debela (čeprav nikoli nisem bila 165/55 kg),ampak mislila sem, da s tako kilažo ne bom mogla dobiti fanta. Zato sem zelo shujšala, jedla samo sadje in zelenjavo, včasih pa še bruhala in vsaj po 2 uri na dan telovadila. Seveda so kile kar koprnele, menstruacijo sem izgubila. Ko tega tempa nisem mogla več nadzirati, sem začela jasti preveč, sploh se nisem mogla ustaviti. Šele potem, ko sem bila že popolnoma nažrta, sem se zavedla, koliko sem pojedla in mi je ostalo le eno, da sem vse izbruhala.
Hodila sem v skupino, vendar ni bilo nič boljše.
Sedaj sem se zredila za 5 kg (53kg), jemati moram hormonske tablete, zaradi menstruacije, vandar hrani se še vedno ne morem upreti. Postala sem depresivna, vse mi gre na živce, važno mi je le, da vsake toliko časa nekdo kam gre za par ur, da sem sama, se nažrem in bruham. Sama sebi rečem, da se bom malo pocrkljala. Ne vem več, kaj naj poskusim.Naj poskušam razčistiti z bivšim fantom, ki ima sedaj že družino (zaradi tega me je tudi pustil, ker je bila druga noseča z njim) ali kaj! Takega življenja si ne predstavljam več, čeprav v sebi govorim,da ni nič narobe z mano, vem,d a to ni normalno. Imam fanta, ki me večinoma razume in podpira. Rada bi imela družino, srečen dom, jaz pa mislim le na hrano in ob rahlem prepiru na smrt. kako naj si drugače celim rane, kot s hrano!
Spoštovana Lara, o bulimiji sem že pisal, preberite si tudi tiste vrstice.Iz vaše pripovedi veje depresivnost, ki jo psihiatri že uspešno obvladujemo .Menim, da bo pri vas potrebno najprej zdravljenje z zdravili in šele nato psihoterapija, saj poročate, da dosedanje obiskovanje skupine še ni bilo uspešno.Za začetek vam lakho antidepresiv predpiše tudi vaš splošni zdravnik
Draga Lara!
Nimaš pojma kako sočustvujem s tabo, tudi sama sem šla čez isti pekel kot ti.
Res ne razumem zdravnikov, ki za takšne težave predpišejo tablete. To se mi zdi tako kot bi ti rekli da se ga napij, da zakamufliraš svoje probleme.
Ne vem če je pri vseh enako, ampak pri meni je nažiranje povzročalo pomankanje ljubezni, ter pomankanje samozavesti – kar pomeni pomankanje ljubezni do samega sebe. Težko bi rekla, da sem sedaj zdrava, čeprav se že nekaj let ne nažiram več, včasih se bojim, da bom ob kakšni večji težavi ( recimo, če te zapusti fant ) zopet padla nazaj tja kjer sem bila.
Verjetno tvoje težave izvirajo iz otroštva ( pomankanje ljubezni, zlorabljanje…)
in tam jih je tudi treba pričeti reševati. Prični počasi, to je proces.
Toplo ti priporočam obisk psihiatra dr. Rojška, ki dela v kranjskem zdravstvenem domu.Pojdi k splošnemu zdravniku po napotnico, potem pa pokliči v zdravstveni dom Kranj, da se naročiš.
Še nekaj, jaz sem prenehala s prenajedanjem, ko sem spoznala svojega moža,
ki mi je dal vso ljubezen. Vendar mislim da to ni trajna rešitev, problem je treba rešiti v nas samih, ljubezen drugih nam lahko samo pomaga. Lara, če ti lahko pomagam še s kakšnim nasvetom samo vprašaj!