Najprej pohvale Vaši spletni strani. Nato pohvale da ste na voljo ljudem v stiski že
po E mailu. Tako lahko tudi najbolj plahi povprašajo za prvi nasvet. In to povsem anonimno.Pa tudi s prebiranjem pisem in odgovorov si lahko odgovoriš na marsikatero vprašanje.Zdaj pa bi Vas povprašal za nasvet tudi sam.

Kolikor sem uspel razbrati iz različnih spletnih strani imam nekakšno obliko socialne fobije.( Te težave me spremljajo že vse življenje v enaki intenzivnosti )
Sem zdrav , ne uživam drog in alkohola, ne kadim, sem poslovno uspešen,
imam urejeno spolno življenje, zelo ljubečo ženo in dva prekrasna otroka.
Star sem 41 let, visok 181 cm, težak 84 kg in rekreativni sportnik vsaj 1 uro dnevno.
Od socialnih strahov pri meni prednjači strah pred nasilneži, pretepači, kriminalci, strah pred bolečino, strah pred zobozdravnikom, in nato v blažji obliki neprijeten občutek pri govoru v javnosti, s težavo gledam neznancu v oči…
Izogibam se nočnim lokalom, ker se tam zbirajo nasilneži in če je s teboj še lepa žena, se lahko hitro obregnejo potem pa pretep. ( ali se bom upal postaviti po robu nasilnežu ki ni vreden počenega grosa, ali pa bom stislin rep in se osramotil pred svojo boljso polovico.
Opazil sem, da sem nekatere od teh težav že premagal, pa ne vem kako.Recimo odkar se redno ukvarjam s športom, se mi v javnosti ni več neprijetno sleči ( na plaži, pri zravniku.. )Včasih sem imel 105 Kg, zdaj jih imam 84. Morda je to povezano s tem ali pa s bolj intenzivnim spolnim življenjem.
Nasplošno opažam, da po intenzivni športni aktivnosti ( 1 do 2 uri ) v istem lokalu kjer je bilo prej polno kriminalcev, vidim manj agresivnih ljudi, ali pa bi včasih
celo kakšnega izzval, da vidim če je to res tako strašna stvar.
Vendar je takšno počutje le kratkotranjo in neposredno po športni aktivnosti.
Obremenjujem se s situacijami, ki se sploh še niso zgodile in ni rečeno da se bodo. Obremenjujem se pred prihodom na lokacijo, kjer bi se lahko zgodila namisljena stuacija, na sami lokaciji in tudi po odhodu s te lokacije. Premlevam in ocenjujem kaj bi bilo, če bi bilo, če bo itd.
Medtem ko drugi uživajo življenje se jaz obremenjujem z nepomebnimi mislimi.Temu bo treba naredili konec !
Zelo bi bil vesel Vašega nasveta in razlage mojega problema. Medikamentov ne
mislim uživati, bi se pa rad pogovarjal z Vami ali katerim drugim psihijatrom.

Pa še to. Zakaj mene ni poplnoma nič strah morskih globin, letenja, velikih odločitev v življenju, bojim pa se ničvrednega kretena, ki me v gostilni izziva s pestmi. Kako je mene zadela fobija pred agresivci in ne strah pred čim drugim.

Lep pozdrav
Ivo

Spoštovani Ivo,

gledano povsem statistično obstaja zelo majhna verjetnost, da bi brez neposrednega povoda, na očeh vseh, sredi gostinskega lokala, nekdo napadel. Nekaj povsem drugega pa je, če s svojim vedenjem izzivate in potem posledice registrirate kot izzivanje drugih. Pomislite malo, kaj v takih situacijah sami počnete, če ne zmorete objektivnega samoopazovanja pa vprašajte ženo. Verjemite, v še tako napetih situacijah je možno z diplomatsko formulacijo, ne da bi pri tem izpadli strahopetec, pri sogovornikih umiriti napetost. Sploh pa, zakaj pa se gibljete po lokalih, kjer se zbirajo nasilneži? Ker zdravila odklanjate, poskusite lahko s tehniko preplavljanja o kateri sem že pisal na tem forumu.