Lep pozdrav!
Sem 18 letna Ema.Obiskujem srednjo šolo.In imam cel kup problemov povezanih z psihiatrijo in podobnim stvarem.
Vedno bolj premišljujem ali naj se podam k psihiatru, kajti ne vidim nikakršne rešitve iz mojih problemov.
Neprestano me muči depresija.In to skozi večja.Ne morem se več obvladati.Najhuje je v šoli ko sem vprašana za oceno, malo manj hudo pa je ko pišemo kontrolno nalogo.Spraševanja nimamo napovedano.Zato se učim redno in sproti.(sem odlična učenka).Kljub temu, da vem da snov obvladam se mi pred uro začno tresti roke in močno se potim.Ko pridem pred tablo se mi začne tresti celotno telo, predvsem glava.Vse skupaj izgleda kot napad božjasti.Marsi kdo me je že vprašal kaj se zmano dogaja.Profesorji me sprašujejo zakaj se tako tresem, če vse znam.(podobno se mi dogaja na tekmovanjih iz znanja-zato dosežem zelo slabe rezultate).
Podobna zgodba se dogaja ob stiku z ljudmi. Predvsem z fanti.Zelo rada spoznavam ljudi.Vendar ko grem s kom na zmenek se mi od strahu prične tresti roka in glava. Da o kozarcu v moji roki ne govorim.Ne upam iti na drugi, tretji, četrti zmenek, ker se bojim da me bo fant poljubil, ali ugotovil da nisem tako popolna kot si on predstavlja.
Vem da sem še mlada in da take svari lahko še počakajo.Vendar me vseeno zanima, če je vidna kakšna rešitev.
Mislim, da se je ta depresija začela v osnovni šoli, s tem ko se je bilo potrebno začeti malo bolj učiti. Do 5 razreda gre brez učenja, potem pa ne več.
Premišljevala sem že o tablatah. Vendar v njih ne vdimi rešitve.Kaj pa bioenergetik?
Imam zelo slabe prehranjevalne navade.Se prenajedam, naslednjič pa jem zelo malo.(180cm, 57kg).Ali ima tudi to kakšno zvezo z mojo depresijo?
Hvala za odgovor, za katerega sem zelo hvaležna.
Ema

Spoštovana Ema,

vaše stanje bi zelo težko ocenil kot depresija, saj doživljate zgolj tesnobnost. Pri tem so hujša lastna opažćanja, kot opažanja okolice, slednje pa v svojih očeh še primerno povečate. Sploh ni nujno, da bi posegali po zdravilih, zelo enostaven prijem, npr. v kontaktih s fanti je ta, da preprosto poveste, da ste tako vznemirjeni, da kar drhtite ( ne uporabljajte besede tresenje). Nekoliko počasnejša a toliko bolj zanesljiva metoda je avtogeni trening, ki ga boste osvojili nekako v 3 mesecih, uspeh pa ni odvisen od intenzivnosti, s katero se boste lotili te sprostitvene tehnike, ampak od prepoznavanja sproščujočih dejavnikov. Izposodite si knjigo Hannesa Lindemanna Avtogeni trening – sprostitev v stiski in pri vajah ne bodite preveč neučakani, saj boste učinek dosegli le, če bo ste začeli z naslednjo vajo šele po tem, ko vas je prejšnja na področju, ki ga obravnava, povsem sprostila.