Stara sem 40 let, moja hčerka jih bo letos 21. Poročena nisem bila nikoli(do letos).
Probleme sva imeli od pubertete naprej, ker se ni učila, tako, da so bili v šoli veliki problemi, najin odnos pa tudi zaradi tega (ne samo zaradi tega) precej napet. Sem zaprte narave, in ji najbrž nisem nikoli znala pokazati, da mi veliko pomeni.
Letos sem pred velikim problemom.
Želim ji povedati, da hočem, da se zaposli.
Želim ji povedati to na takšen način, da ne bo razumela, kot da jo puščam na cedilu (letos sem se namreč poročila).
Razlogi za to pa so: letos je v juniju opravljala zaključni izpit ( 6 let odkar se je vpisala v srednjo šolo). Eno leto je ponavljala, ker je počela stvari, zaradi katerih bi morala iz šole “leteti”, pa so ji dovolili da se izpiše, ter naslednje leto hodi v isti razred še enkrat (pod določenimi pogoji). Nobeno leto ni šlo brez popravnih izpitov in živčne vojne v smislu “to je moja stvar in tebe nič ne briga itd…”. Predlani vseh popravnih niti ni uspela narediti, tako da je bila v 4.letnik vpisana pogojno (šolnina vsak mesec!!) CELO LETO! Razočarana je bila, ker so jo uvrstili v razred za zaključni izpit in ne za maturo. Na koncu je obiskovala predavanja maturitetnih razredov, ker se je prijavila na maturo. Ni zneslo. Popravni izpiti in premalo priprav so se zavlekli do ponavljanja popravnih še v avgustu. Mature lani ni bilo.
Ker sem mnenja, da mora vsak delati po svojih močeh sem zahtevala, da si za nek čas poišče službo. Do januarja letos je delala, potem pa je bil čas namenjen učenju. Tak je bil dogovor. Ki pa ga ni spoštovala. Vsako vprašanje na temo kako je šlo kaj danes z učenjem, je bilo poseganje v “njene zadeve” in je vodilo v prepir. Premalo učenja jo je pripeljalo do sklepa, da se prijavi na zaključni izpit in ne na maturo (ki bi jo po mojem mnenju naredila, če bi se učila). Prijava na fakulteto je zato nična, ker je temeljila na uspešno zaključeni maturi.
Njena odločitev je takšna: da je še eno leto doma in naredi maturo, potem pa vpis na fakulteto. To, da jo bom vzdrževala pa se ji zdi samoumevno.
Meni pa ne. Pogovora na to temo sploh nisem želela doslej začeti, ker je vsak namig na karkoli, kar ji ne bi ustrezalo, vzela za izgovor, da se more učit, ker jo sekiramo.
Če povzamem na kratko: zdi se mi, da je imela dovolj časa, da bi srednjo šolo dokončala tudi z maturo. Če bo naslednje leto ne vpisana na fakulteto – naj gre v službo. Ko bo vpisana v 1.letnik fakultete, sem jo pripravljena zopet vzdrževati.
Povejte mi, kako naj to izpeljem.

Spoštovani,
hčerine otivacieo za učenje ne boste okrepili z odrekanjem, ampak z nagrajevanjem, pa naj se to še tako čudno sliši.Obljubite ji premijo za vsak opravljen izpit v naraščajočem obsegu,vendar ji od zneska odštejte pripadajoči delež stroškov za domačo komunalo, energetiko, in prehrano.Tako bo s študijsko uspešnostjo celo neposredno zaslužila( če ne štejemo spodbudnega vpliva na delovne navade.Kljub vsemu boste potrebovali obilo vztrajnosti indoslednosti.
P.S.če gre pri hčerki za motnje koncentracije, ji lahko zoper nje pomaga psihiater.

Vesela sem vašega odgovora. Rada pa bi še vaše mnenje, kako naj ravnam sedaj. Ali sem res prestroga, ker želim, da letošnje leto dela (vsaj pol leta). Letos se na fakulteto ne more vpisati, ker je pri predvpisu predvidevala, da bo imela maturo zaključeno. Pri zaključnem izpitu pa ji manjka še en predmet, ki ga bo delala septembra.
Kaj naj naredim. Sicer bo doma še eno leto.
Pri učenju nima problemov, manjka pa ji vztrajnosti.

Spostovana Vzgoja,
z g. Rejcem se ne strinjam, ker mislim, da mlad clovek ni “pes”, da bi ga vzgajal z nagrajevanjem ali da bi ji morali opravljene izpite placevati. Vasa hcerka mora prevzeti dolocene odgovornosti. Dali ste ji veliko priloznosti, sedaj pa tudi ni vsega konec, ne posiljate je na cesto, vendar pa je cas, da za svoje stroske poskrbi sama. Pri nas doma je bil vnaprej dogovor, da dokler imam status studenta, me bodo podpirali in sodelovali pri stroskih, ce pa ga zgubim, se bom zaposlila. Kljub tezkemu studiju pa po svojih moceh skusam cimbolj sodelovati pri stroskih oz. se cimbolj prezivljati sama preko studentskih del.

Vprasanje je, ali je hcerka sploh motivirana za fakulteto? Ocitno je, da ji sedaj slabo kaze glede na moznosti vpisa, torej mora opraviti maturo. Na maturo se lahko pripravlja celo leto tudi ob delu, ce si bo dobro razporedila cas. O vsem tem se z njo pogovorite zrelo, brez vpitja. Bodite mirni in si ze vnaprej pripravite, kaj ji boste povedali. Odvec je, da bi se se prepirali. Tudi o ucenju je ni treba sprasevati – vasi pogoji so jasni. Ce pa se ne more skoncentrirati in ima druge tezave, se pogovorita tudi o tem. Vprasajte jo, kaj nacrtuje, kaj si zeli. Zelim vam, da bi vama uspelo!

Draga “Vzgoja”!

Ne bi se rada preveč vtikala v vzgojne ukrepe, za katere nimam ne dovolj izkušenj, ne teoretičnega znanja. Pa vendar bi podala svoje mnenje.

Problem, ki je na žalost direktno povezan z vašim vprašanjem, je problem brezposelnosti v Sloveniji.

Postavljam si vprašanje, kako bo ubogo dekle dobilo službo, če nima ne končane izobrazbe, pa tudi preko študentskega servisa bo verjetno težko, če nima statusa študentke.

Osebno svoje odraščajoče hčerke, ki končuje šolanje (bolj ali manj uspešno), ne bi pustila, da se preživlja z neperspektivnimi honorarnimi deli (npr. v bifeju).

Deklici bi najbolj koristilo, če ji čimprej!! najdete dobrega, avtoritativnega inštruktorja, ki mu bo verjela in zaupala. Tuje mnenje in opomini koristijo bolj, kot pa opomini staršev.

Dekle ima probleme že zaradi novega družinskega okolja, v katerem se je zaradi vaše poroke znašla. Lahko trpi tudi samo podzavestno, če že ne izraža glasno. Morda vas otrok potrebuje bolj kot si mislite in je njeno slabo napredovanje v šoli le klic po vaši pozornosti.

Moje mnenje: ne odganjajte je prehitro iz gnezda. Vztrajajte pri tem, da konča šolo v jesenskem roku, za katerega se je treba začeti pripravljati že sedaj, julija!!! Če ji bo spodletelo, jo takoj začnite vzpodbujati za nov, morda spomladanski termin.

Torej pot pod noge, da čimprej najdete inštruktorja, ki bo vaš zunanji sodelavec pri tem projektu!

Lp,
Darja

Draga “Vzgoja”

Podobne tezave in probleme sem imela jaz s svojo hcerko. Naj ti na kratko opisem : osnovno solo je zakljucila s pravdobrim uspehom in se vpisala na sr.zdravstveno solo. Prvo polovico 1.letnika je slo z dobrim uspehom, zraven se je se aktivno ukvarjala s sportom, potem pa so se zacele tezave – slaba druzba, slabe ocene, izostanki od pouka (spricanje po domace), a letnik je z veliko mukami le speljala do konca. Drugi letnik – podobno kot prvi, le da je ob koncu pogorela na celi crti. Po nasvetih razrednicarke in solske psihologinje smo ji dali moznost ponavljanja letnika, ceprav smo morali vredu zategniti pas, da smo ji omogocili solanje (ukinjena stipendija zaradi ponavljanja). Rezultat : dva popravna izpita, ki jih je v drugem roku avgusta opravila. Tretji letnik : ponavljala se je stara zgodba-v zacetku vredu, potem pa spet spricanje,slabe ocene, lazi… Jaz sem bila vseskozi v stiku s solo, razrednicarka,solski psiholog, ravnateljica, vzgojitelj v domu… Vsi skupaj smo poskusali vse kar se je dalo, a ni slo. Marca letos so glede na neopravicene izostanke (nabralo se jih je okrog 90) v soli predlagali, da se izpise iz sole. Priblizno po mesecu, ko se je iz sole izpisala, se je po najinem skupnem dogovoru zaposlila in sicer v fabriki, kjer dela sicer za majhne denarje in na tri izmene. Jaz bi bila vsekakor najbolj zadovoljna, vseskozi sem si obupno zelela, da bi koncala solo, se zaposlila (sluzbo je imela kot stipedistka zagotovljeno), vendar ce ni slo ,ni slo, druzinski proracun pa je tak, da se le tezko prebijamo iz meseca v mesec. Zato se mi je zdelo prav, da se zaposli.

Ce se bo odlocila za ponovno solanje, seveda ob delu, sem ji povedala, da sem ji pripravljena tudi finančno pomagati, seveda v okviru mojih zmoznosti, a seveda le pod pogojem, da bodo tudi rezultati vidni. Glede moznosti zaposlitev+solanje ob delu se mi ne zdi niti tako slaba, saj je hcerka prakticno brez obveznosti, doma bi jo z gospodinskimi deli obremenjevala toliko, da je ne bi oviralo pri ucenju. Mislim, da bi to zmogla, saj poznam zenske v moji okolici, ki imajo druzine, otroke, tezke sluzbe, pa vendar lahko zraven se uspesno studirajo.

Draga “vzgoja”. Tu sem ti napisala moj primer. Ce bos karkoli lahko izluscila, vredu, sicer je pa tako, da univerzalnega recepta ni in se moramo mame nanasati le na lastno presojo. Vedno pa zelimo, da bi bilo nasim otrokom kar najbolje.

Lep pozdrav !