Moram priznati, da sem bil kar malo presenecen nad vasimi odgovori.
Vendar kar sem iskal to sem tudi dobil in prav je tako. Uzaljen? Niti malo ne!
Nasprotno celo vesel sem, da vidim kaksen sem, ker sem res tak!Vsaj oci ste mi
odprli in prizgali novo luc razmisljanja…
Vendar, ce sem zbral dovolj poguma prvic, ga moram tudi drugic kot sem obljubil.
Sicer pa sem iskal samo nasvet, napadli ste me pa z vseh koncev in rastrgali na
majhne koscke kot neuporaben papir.Vendar menim, da take pomoci ni vreden nihce,
saj smo vendar ljudje s tezavami, ki se zatekamo na to stran – kateri potrebujemo
pomoc ne pa grajo in buhanje. Tega pa ne privoscim nikomur, ki je v dusevni stiski
, saj je vendar cloveku potrebno pomagati, ne pa da se tisto malo volje do zivljenja
vzamemo in samo se vecje veselje da se v grob spravi! HALO ! Dajte se malo zamislit
nad seboj. Sem sem prisel po pomoc, ne pa da delam zdraho.

Pa gremo lepo po vrsti Kot so hise v Trsti…

Najprej odgovori:

1,Mag.Vanja: Hvala za vas odgovor,priblizne informacije sem dobil tudi od svojega
odvetnika, psihiater mi je tudi svetoval naj se vendar sprijaznim s tem da bom postal
oce.
2,Joze: Res je! Nekoga bi bilo res treba prebutati, vendar je za to ze prepozno.
3,Magda: Tudi ce bi bil tako dusevno bolan, bi svojega moza zapustila ?
4,Minka: Je ze rodila!
5,Mimi: Res se je zlomila, pa ne enkrat ampak priznati pa noce ?
6,Maja1: Sej je to tudi probala pa ji ni ratalo!
7,Dijana: Spostovanje in ljubezen v zakonu mora biti obojestranska.
8,Kaja: Res je imela psihicne pritiske in sem jo skusal razumeti, mojih pritiskov
pa ne razume in se pricne o teh stvareh samo kregati…
9,Melanija: To se pa ne bo zgodilo!, da bi jo po 15-ih letih kar tako zapustil?
10,Ula: Saj se otroka veselim, kako da ne! vendar je nastala zbrka v moji glavi.
11,Nina: Hvala za nasvet.

Pravzaprav vsem lepa hvala za vase odgovore.
Pravijo, da je smeh pol zdravja. Bom pa se en vic prej dodal za dobro voljo:

Dva homosexualca sta slisala, da bodo lahko tudi lezbijke imele otroke in
sta se odlocila da bosta tudi ona dva zibala… pa ce ne drugace bodo pa
ze dohtarji kaj pogruntali. In sta po dolgem iskanju res nasla v Ameriki
eno ustanovo kjer se tudi s takimi recmi ukvarjajo.
In res po devetih mesecih se otrok res rodi.Mladi ocka-ocka pa pritece
v porodnisnico ves vesel in z rozami in goro daril k mamici-ocku.Pa naposled
le vprasa za otroka in mu prinesejo sinkota za pokazat, vendar zalosto ugotovi
, da je z otrokom nekaj narobe.
– Ali ta otrok nic ne joka? Vsak normalen dojencek se dere ta pa nic ?!
– Seveda ! pove sestra – ampak sedaj je tiho k ma dudko v ritki !!

Zdaj pa zgodba za tiste z dobrimi zivci:

Vse skupaj se je res zacelo tako, kot sem ze prvic napisal.Zdaj sem pa dolzen
se nadaljevanje. Po najini odlocitvi o pavziranju s hormonskimi zdravili sem po nekaj
mesecih opazil sexualno krizo v najinem zivljenju. Dejala mi je – saj ves saj je
bilo lani enako, pride pac tisti mesec, ko se spominjam na porod in imam tezave.
(ze cel mesec prej?) prav sem si mislil, pojdi vendar k psihiatru kjer ti bo pac
pomagal.Psihiater ji je pe samo pomirjevalne predpisal, katere je pa odklonila iz
osebnih razlogov saj je menila, da bi ji samo skodilo. Predlagal ji je naj se bolj
posveti delu in da se pac bodo stvari s casom same postavile na pravo mesto.
Potem se je pa zacelo zares
– noci so postale puste, zgovarjala se je na utrujenost in glavobole in mi obracala
hrbet ali pa na pozno uro … – saj gres spet lahko “tam” za racunalnik kjer si
bil snoci ko sem te cakala … Nato je prisel njen mesec, cudno sem si mislil,
postala je zvesta svojemu delu. Prihajala mi je zgodaj zjutraj domov in mi pred
sluzbo kuhala kavice ( zgovarjala se je na delo in slab promet in kako vsak tolar
pride prav… kaj se bolj splaca in kaj ne) Pocutil sem se zanemarjeno – mar si
res to zasluzim ? Sem res tako slab moz, da ne zmorem malo razumevanja?? Dom je
postal zanemarjen – za vse kar ni bilo narjenega in pospravljenega sem bil jaz
kriv.V redu, sem v svojem zivljenju marsikatero grenko pogoltnil pa tudi to bom.
Dopoldneve je prespala popoldan pa spet za poslom… Ni mi bilo vec vseeno, nisva
se prakticno vec videvala in najini odnosi so pocasi kopneli. Vsega skupaj mi je
bilo dovolj – poklical sem jo na mobi in jo opomnil kar mi je OBJUBILA , da bo
ta vecer res se potrudila in prej prisla domov … Pa kaj mislite da je prisla?
Cez 1 uro sem jo spet poklical in je rekla da so odsli samo na pijacko s tem pa
tem , da se spijejo pa pride … dolgo je bila njena stevilka nedosegljiva, ko
se je pa spet oglasila je pa rekla, da naj vendar neham klicarit, da je itak ze
na poti domov. Pa sem jo cez 15 min spet poklical in to je tisto kar je v meni
prebudilo sum – ko se je oglasila ni bilo v ozadnju nobene muzike slisat – slisal
sem pa moskega, ki je nekaj rekel (saj je itak vseeno kaj pa tudi kdo) vendar ni
mi pa bilo vsec kako je hitro vzdihnila tisti Psssst (bodi vendar tiho)
– Kje si zdaj ?
– Ves ne moram domov sem tako pijana, da se ne pocutim varno vozit, sem tle pred
….
– Kdo je pa s teboj ?
– Ne sama sem, samo malo bi rada prisla k sebi
– OK pocakaj tam, te pridem iskat!
– NE NE ! saj bom v redu cez 15 min
– POCAKAJ SEM TI REKEL ! mar bi rada, da te se policija ustavi ??
– NE NE sej bom v redu (se ji je ze jezik lomil) pridem cez 15 min
– Tuuuut Tuuuut
Konec debate – ponavadi mi vsaj Ciao rece …
In sem sel ! Res sem jo sel iskat – zato ker mi nekaj pomeni in jo imam resnicno
rad. Kaj sel – tekel sem do tam! In je nisem nasel tam njenih 15 min je ze minilo.
Kaj neki tam pocnem me je debelo gledal nocni varnostnik, ko je pa vendar ze
zdavnaj vse zaprto? V redu sem sel se drugam pogledat … koder pac bi se odpeljala
in v katero smer bi res lahko koga domov zapeljala. No na poti domov me je
dohitela, kot vendar hodis, ce sem rekla, da pridem takoj, ce mi ne verjames,
pa pojdi domov pogledat sem ze vse stvari odlozila na mizo in te ze 15 min
cakam tebe pa od nikoder ! HALO?? Verjam ze ne pa takih neumnosti – sploh pa
ne vem zakaj nebi ? Presedla sva se in zapeljal sem na prazen parkirni prostor
pred neko tovarno. Pogovor je stekel spontano in razumno tako kot se pac midva
zmeraj pogovarjava …spet sva premlevala najino situacijo in to z narascajem
– saj sva se pac tako zmenila (takrat mi je tudi povedala kaj sta se pri psihiatru
zmenila), da bova malo pavzirala mar ne? – ampak jaz ne morem ! mi je dejala
jaz moram spet v Lj , saj se mi bo pac zmesalo ! Ali kaj druzega naj naredim?
Bom pa sla tam z enim in mu nastavla ! HALLOOOOOOO ?????? Samo grdo sem jo pogledal
ne bom opisoval svojih obcutkov – to je priblizno tako kot bi na racunalniku tipko
reset pritisnil… ampak zakaj ravno v tem trenutku ona meni to govori ? Si mar
vest pere ?Sem si res zasluzil tak odgovor? Slabo mi postaja sedaj, ko to tipkam
in podozivljam vse se enkrat … vendar tako je pac bilo – zgodovine se ne da
spreminjat.
Naj vas malo potolazim, nosecnosti je ze konec, bile so se krize pri obeh in
sva jih prebrodila financne in psihicne (ali pac?) Sej tudi v denarju ni vse!
Ko spoznas kako dejansko postanes odvisen od denarja, je lahko ze prepozno.
Po devetih mesecih je brez vseh problemov rodila zdravo hcerko, zdaj bo kmalu
ze dva meseca stara. Prav lusna je in cisto meni podobna, pa se lepo ime sem ji
izbral ! Hcerka je moja in pika – pa ce sem jo naredil jaz ali pa kdo drug je
cisto vseeno.Naj se mi zdej frajer postav pred vrata in naj drugace pove…
Po vseh zakonih je moja, za drage krvne preiskave ali kasnejse antropoloske pa
se mi zdi skoda zapravljanja denarja (in zivcev) pa se odvetniki zasluzijo.
Prvi mesec nosecnosti je minil brez problemov, tako kot sem ze zadnjic omenil:
vesel sem bil saj sem takoj vedel kaj pomeni vsako jutro bruhati v WC-ju.
Potem se mi pa pojav en frajer in mi zacne nekaj razlagati – saj ves kako je
med prijatelji – jaz zmiraj rad pomagam – ce ti ne mores , ti jaz pomagam, ce
jaz ne morem pa ti meni … in mi je nekaj tam v tri dni nakladal konkretnega
pa nic povedal… ( kaj neki sem si jaz mislil ?)Potem ga je zacelo nositi,
dan za dnem , teden za tednom, iz mesca v mesec se ga je zapil do konca, pa to
vsak normalen clovek opazi, da ga nekaj muci! Mar ne? Mesec dni po porodu se
je zarekel pri kolegu, ko so skupaj pili kako je mojo porival, kako je kelnerco
ki jim je tisti vecer stregla in kako je njegovo. Samo odmakni se gospodicna
ce je tebe mene nic ne moti, ampak da je moja baba kurba ! tega pa ze ne bo
govoril… in ga je z dlanjo po celu , da se je kar s stola zrusil.
Potem pa se fant on njene sestre na vidnem mestu vreze zenino ime ?! Zakaj?
Nekaj sta ze mogla imeti,kar tako se mu ze ni zahotelo. – Ne vem kaj mu je
bilo ! Pa ga sam vprasaj ce te zanima ! mi je odgovorila.Pol ti pa se pijan
pride okol in nekaj tvezi o tem, da itak vse v zlahti ostane…
In tako se je nabiralo… in sem se zlomil, kako da se nebi.Stres je bil
mocan – dobesedno sem se tresel kot kaksen epileptik.Noci so se spremenile
v pravo nocno moro, spati nisem mogel prvo ne drugo in po tednu dni sem sel
k zdravniku, kjer mi je predpisal tablete za lazje spanje in po moji prosnji
mi je napisal se napotnico za psihiatra…Zdaj si pa dobro zapomnite vsi tisti,
ki me imate za bedaka: vsak sleherni dan njene nosecnosti sem razmisljal samo
o teh stvareh z zeno in kako me je (ce me sploh je) prevarala.Pa prav vsak sleherni
dan!In sem se poziral od znotraj in od zunaj… Podnevi je nekako se bilo znosno,
ampak ponoci !Ponoci namesto, da bi zaspal me je dobesedno skatapultiralo iz
najine postelje – povsem sem se spremenil: adrenalin mi je zacel narascati do
neznosnih meja… najraje bi nekoga se sam ne vem koga in kaj bi mu naredil.
Vcasih je bilo dovolj, da sem samo pomislil na zeno, vcasih pa je od njene sestre
fant prespal pri njeni sestri in je ze to bilo dovolj, da je kancek ljubosumja
zavrelo mojo kri…postajal sem druga oseba.Pravzaprav ga se danes ne morem
prenasati – saj ga ne more nihce. Tudi njena sestra ima z njim probleme.Veckrat
je ze rekla, da mu bo nogo dala (ces da se vraca k njegovi bivsi) ampak to so
pa ze njuni problemi, ki se mene nic ne ticejo.
Uspavalne tabletke so kmalu romale v kos za smeti, saj sem se po njih pocutil
se slabse. Takih strahov po prenehanju jemanja Xarexa ali kar koli so ze bili,
se kot otrok nisem dozivel – se v praznem prostoru nisem smel biti sam tako
me je bilo strah !!
Da, priznam. Res sem bil slab moz, vendar ji nikoli nisem hotel zlega! Ze pri
prvemu najinemu pogovoru o otroku sem ji sicer priznal, da si glede okoliscin
ne zelim tega otroka, ravno iz teh razlogov, ker me je bilo strah kaj se bo iz tega
izcimilo.Vendar sem ji povedal, se zavedam kaj zanjo nosecnost pomeni in kako
mocno si zeli otroka.Vendar so spet tukaj stvari katere me begajo. Kot naprimer ta,
da mi je priznala, da se je tega ze ves cas najinega zakona bala kako bom reagiral,
ce bo zanosila. Zakaj?Ne vem. Prve mesece je nekako skusala med domacimi utajiti
, da je noseca, da bi pa mojemu ocetu in mami to povedala je bila pa tudi proti.
Ne vem , ampak v tistih prvih mesecih sem imel grozen obcutek, da nekaj ni v redu
in opazal sem da se je spremenila. Tudi za prvi ultrazvok sem jo povabil na kosilo
da bi zadevo proslavila, vendar ni bilo pravega vzdusja ne pri meni ne pri njej,
vsaj takega navdusenja ne kot takrat ko je bila prvic noseca se po IVF-u v Lj.
Tako se je napetost samo se stopnjevala, jaz sem bil cedalje slabsi in pri
naslednjemu obisku pri psihiatru sem jo nekako preprical, da sva sla skupaj.Tam
se je pa tudi zlomila. Po daljsem pogovoru z njim naju je le vprasal, ce se sploh
se imava rada in ko jo je nagovoril k temu da mi v obraz pove Rada te imam, se je
panovno zlomila. In takrat sem spoznal kaksen bedak res sem. Saj je zenska dejansko
mnogo bolj trpela kot pa jaz sam. Mar sem ji res nakopal take skrbi ? Vse je tiscala
v sebi – sprasujem se koliko casa lahko sploh se to traja? Mar celo zivljenje ?
Ni mi vsec, da ni nikoli tega omenila, edino kar je zmogla je bilo razmetavanje
vsega kar je pri roki po stanovanju – za namecek mi je pa se porocni prstan v
obraz vrgla ! Jaz sem se pa tedaj hotel samo prepricati od nje ce sem sploh res
jaz oce otroka katerega je nosila v sebi. Tudi denarnico sem raztrgal pred njo
– jezen sem bil na ves tisti kup denarja kateri se je razletel po tleh ! Seveda
me je bolelo – se posebno tisto ko je nekega dne nasla prstan v moji denarnici in
si ga meni nic tebi nic samo spet nazaj nataknila, kot da se ni popolnoma nic
zgodilo. Hude krize sva prestajala in najin zakon je visel dejansko na nitki…
Danes vem, kaksno sreco ti pomeni otrok in za nic na svetu se ga ne odrecem.
Prinesel je v najin dom nove odgovornosti in ljubezen, do njega in do naju.Seveda
se zavedam kako hude napore in koliko sva prestala, da sva ga docakala in vem
kaj to pomeni parom kateremi se zdravijo zaradi neplodnosti, ki si ga tako zelo
zelijo pa ga ne morajo imeti.
Mnenja sem, da morata za rogove nasajat biti dva: eden ki ti jih nasadi in drugi
ki si jih pac pusti nasaditi.Zame je bila moja zena edina v zivljenju in sem ji zvest in posten
do nje in upam, da bo tako tudi ostalo.Vem da bova imela se krize, ampak nekoc ko
se bom ozrl nazaj se bom spominjal kaj sva vse prestala in kako sva se z muko in
trpljenjem vspenjala po najini zivljenski poti, ki sva si jo sama zarisala…no
to bomo pa se videli.
Zdaj vas pa lepo pozdravljam in upam da boste tudi kaj lepega nazaj odgovorili.
Vse skupaj bom pa zeni dal za prebrat, pa naj se potem ona sama odloci, ce sem
posten do nje in do samega sebe.Mogoce bo pa potem le lazje razumela mene in sebe
in se zacela tudi o teh svareh resno pogovarjati.

Eh, saj si že sam pogruntal, da je v medosebnih odnosih težko govoriti o “krivdi”, oba imata maslo na glavi in pranje umazanega perila po mojem ne more prinesti nič lepega. Po mojem pa je predvsem pomembno ugotoviti ali sta oba pripravljena pozabiti stare zamere in se potruditi za boljše odnose v prihodnosti. In če obstaja ta pripravljenost se splača potruditi in poiskusiti… , čeprav bo pot težka.
Če pa ne bo šlo, pa tudi ne bo katastrofe, če se bosta kulturno dogovorila kako z otroci…

kaj naj ti rečem sedaj, ko sem že vse prebrala. Da sem tudi jaz podvomila. Kot se vprašaš, zakaj ti mož kar naenkrat kupuje darila – brez kakega očitnega razloga. Ali se je res zamislil nad življenjem, pa ga je kaj prešinilo, ali pa si odkupuje mirno vest. Kdo ne bi podvomil vsaj malceno, malceno.
Od srca vama želim, da vama rata.

Dragi Fred, že prvič bi moral napisati to, kar si zdaj, pa bi se v veliki meri izognil temu kako so pljuvali po tebi. Tvoje prvo pisanje je bilo namreč takšno, da si ga je človek lahko popolnoma drugače razlagal.

Kar se tiče tvojih težav, ti vsi prisotni tu, ne moremo pomagati, ker gre za stvari, ki jih morata rešiti vidva z ženo. Težko bo, mogoče vama bo uspelo, mogoče ne. V vsakem primeru vama želim veliko uspeha.

Iskreno vama želim, da bi bila vajina deklica temelj novega začetka in vama bo v skupni ljubezni do nje uspelo zaceliti rane, ki sta jih, čeprav proti svoji volji, zadala v zadnjem letu. Ljubezen do otroka je namreč edina nesebična ljubezen, ki je ne more načeti črv ljubosumja.Učita se iz te ljubezni in bosta premagala sledove ljubosumja in nezaupanja, ki so pustili brazgotine na vajinih dušah!
lp 🙂

se strinjam z Mojco. Svoje prvo pisanje si sedaj postavil na glavo. Potrudita se, z veliko volje vama bo najverjetneje uspelo. Srecno

Zaradi mnogo neizrecenega med vama nimate le nezaupanja do svoje lastne zene, marvec tudi do otroka (ce naj sklepam po vasem prvem pismu). Kljub temu, da zdaj zatrjujete, da ga imate radi in da je cudovito, da ga imate, si ga nekako ne zelite in ga ne sprejemate v celoti. Med vama z zeno pa je gora neizrecenih reci. Namesto, da bi bili v casu njene nosecnosti nespecni in polni adrenalina, bi lahko izkasljali tisto, kar vas muci, ji povedali, da vas ne moti otrok, ce je oce drug in ne vi (ce vas pac ne moti?) ali pa – da ne morete tako naprej. Naj prebere vasa pisma in nase odgovore, nato pa spregovorita drug z drugim in se odlocita glede prihodnosti.

Tudi meni se zdi, da bi se morala z ženo malo pogovoriti, pospraviti s starimi zamerami in začeti znova. Potrudita se, sedaj ste družina. Veliko sreče vsem trem.
In še nekaj….malo manj poslušaj kaj čvekajo moški, posebno tisti, kateri so pijani. Dobro veš, da se radi hvalijo s stvarmi, katere niso resnične. In verjetno so vedeli, da te bodo prizadeli, ko so govorili grdo o tvoji ženi.
Pa še nekaj….skok čez plot še ne pomeni, da te parnter ne ljubi več.

Pozdravljeni Fredi
Sem že prvič brala tvojo pošto in je bilo veliko kritik in komentarjev, sedaj sem se pa odločila. da ti pišem. Jaz ti bom povedala kakšnega sem mnenja, ki opisuješ svojo zgodbo. Sem ženska poročena in mati dveh otrok. Ti pvem, da si nebi dovolila, da bi jaz šla z drugim moškim in, da bi moža prevarala. No nekaj pri tebi ne zastopim, nekaj pa ja, zato ker si napisal, da ti je žena pred dvema mesecem rodila deklico, in je čisto tebi podobna. Zakaj pa potem sumiš, če si oče tvoji hčeri??? Če si pa povedal, da je čisto tebi podobna. Odkrita bom jaz osebno nebi možu oprostila, če bi me varal kot je tebe varala tvoja žena. Jaz bi jo pustila pa, če bi imela deset otrok z njo ne pa enega, no to je moje mnenje za tebe pa ne vem. Zavedaj se, da nikoli ne boš mogel pozabiti, koliko bolečin ti je nanosila. Ti sedaj praviš, da jo imaš rad in, da ne misliš jo zapustiti, ti jaz povem slej, ko prej se bosta ločila. Zapomni se mojih besed, ko bo hči malo zrastla in žena ne bo več rabila tvoje pomoči, potem ti bo ponovno delala napake, saj veš stari pregovor pravi kaj se Janezek nauči to Janezek zna. Osebno tako je moje mnenje in daj ženi za prebrati, kot si rekel, da ji boš dal vse za prebrat. Kaj tebi to ni jasno, da bo tako??? Bilo kdaj se bosta skregala, ji boš te napake nabil na nos, in ona ne bo več hotela poslušati in bo lepo odšla tebi pa Fredi bo slej ko prej brco v rit dala. Fredi odpri oči dokler ti leta niso zbežala. Oprosti mogoče sem resnično bolj grobega mnenja, ampak sem pač taka, da ne maram kurbarije. Kot praviš, da je eden se hvalil, da je tvojo ženo porival samo, da je tisti bil pijan, ko je to rekel veš kaj pa ti jaz povem človek, kaj trezno misli pijan izgovarja, to si zapomni za vedno. Želim ti resnično lep zakon veliko sreče pri vzgoji tvoje ljube hčere, tvoji pa ženi priporočam naj se postavi v tvojo kožo pa bo ugoovila, kako to zna boleti. Fredi želim ti vso srečo pa lep pozdrav.
Vesna

Dragi Fred

Glede na vse kar si napisal tokrat mi je žal, da smo te prvič tako obsodili. Kljub temu pa mislim, da vseh težav še nista zaprla in prešla in da bi vama odkrit pogovor prav prišel.Samo brez obtoževanja. Temelji, ki jih postavljata na novo pa bi bili bolj trdni. Tudi če bi bila resnica še tako slaba, je boljša od negotovosti. Sicer pa je otrok vedno nekaj lepega, toplega.

Želim ti (vama) tudi obilo sreče in veselja z vajino punčico, ki je zagotovo pravi sonček in tudi žarek upanja za vajin zakon.

Fred, zapomni si, da če se resnično hoče in želi, se da popraviti vse. Želeti in hoteti pa morata oba. Toliko od mene. Ti pa iskreno želim ureditev odnosov in srečno življenje.

Nikoli ne reci nikoli ali zarečenega kruha, draga Vesna se največ poje.
Prav tako kot je neumestno govoriti, da Ti ne bi prevarala in ne bi odpustila, če bi te prevarali je neumestno predvidevati stvari, ki jih bo počel nekdo drug, tokrat Fredijeva žena. Prav nje še nismo slišali in tvoja sklepanja na podlagi njegovih izjav in tvojega prepričanja so pregroba in v tem trenutku Frediju prav nič potrebna.
Zdi se, da se premalo zavedamo svoje nestrokovnosti, laičnosti in bi se morali bolj omejiti v napovedovanjih. Še takrat, ko misliš, da imata oba s partnerjem “čisto vest” je neprijetno slišati napovedovanja nezvestobe. Kaj šele v situaciji v kateri je Fredi.

Na žalost pa smo dandanes še vedno preveč pod vplivom tistega kar slišimo, kar drugi govorijo o nas, pa naj bodo trezni ali ne. Verjetno še nisi slišala kaj takega – ta se pa obnaša in oblači kot kakšna …. ubogi mož, sem 100% da ga vara…on pa tako dober ………in ko njo mož prevara … saj sem ves čas govorila da je baraba (on) in da ima druge, no saj ona tudi ni tako nedolžna … TO sva bila midva z možem, meni je to govorila, pa še vedela ni da gre za naju. Skratka takrat, ko sem potrebovala tolažbo spodbudne besede, sem dobila same “boš videla” “kar se janezek nauči…” “kar je bilo enkrat…”.
Priznam najraje bi ji kaj naredila.Vem kakšna sem, kaj delam – zase to ve tudi Fredijeva žena in to ve Fredi mi pa ne in lahko svetujemo,povemo svoje mnenje, ne pa tako – zapomni si mojih besed…
Vem, da sem bila predolga, ampak mogoče bo komu kaj pomenilo.

Izkušnje kažejo, da se večina skokov čez plot ne konča z razvezo, ampak pogosto ravno ta dogodek povzroči, da se ljudje začnejo pogovarjati in pogosto celo utrdijo svojo zvezo.

Veliko si prestal in se tudi veliko naučil. Vse za nazaj vzemi kot neprijetno izkušnjo, ki te kali in v bistvu jača. Odpuščati znaš? Če ne znaš, imaš zdaj krasno priložnost, da se naučiš. Odpuščati pa pomeni (ne pozabiti, ker to ni mogoče, ampak preteklost sprejeti tako kot je. Ne obujati slabih stvari in jih podoživljati, temveč se zavestno usmerj v sedanjost, kajti samo ta je realna, vsega ostalega enostavno NI) Vsak dan je nov dan in vsak dan lahko kaj pripomoreš k skupnim odnosom. Vedi, da je spoštljiv in odkrit pogovor prava stvar.
Za vsako dobro stvar se mora človek truditi. Dobre stvari e pridejo čez noč, nekatere se gradijo vse življenje. Družina in medčloveški odnosi so ena od teh stvari. Vse kar je podarjeno je potrebno spoštovati in tudi življenske izkušnje (dobre in slabe) je potrebno spoštovati. Vedi, da ste med seboj povezani.

Spoštovani! Tudi sama sem v zakonu doživela isto samo,da je pri meni bilo drugače.V mojem primeru sem bila jaz tista,ki sem bila noseča z drugim otrokom moj najdražji pa je trdil,da otrok ni njegov.Besede,ki mi jih je izgovoril med nosečnostjo so pustile globoke rane ne samo meni ampak tudi na sinu katerega sem kasneje rodila.In kaj sem kasneje spoznala je to ,da si je sam najdel drugo,da pa si je olajšal dušo sem bila pa jaz krivec.Svetujem ti za dobro vseh vas treh,da se v miru pogovorita in nehata z obtoževanji sa tako zakon ne obstane.In ponovno začnita graditi na zaupanju. Pa veliko sreče in potrpežlivosti vama želim. Leja

Upam,da si res prišel k sebi!!!Če pa boš malce pogledal nazaj na svoje prvo pismo,boš videl,da smo ljudje,ki te razumemo-kljub temu,da se to zdi nekaterim nerazumljivo.
Pa vseeno,le glej,da boš dober in vzoren očka in ponavljam-NI večje sreče od OTROKA!!!

Uživaj v očetovstvu – pozdravček Pika