Zdravo sem najstnica ztežavami kot vsak drug le da iz njih ne vidim izhoda.
V šoli so moje ocene bol ali manj vse tri in moji starši vedno želijo da sem bolša, ampak ne zastopijo, da ko se učim da se ne morem skonconcentrirati in se ne morem učiti, vsemu temo pravijo lenoba in da se nočem učiti. To sem sprva tudi jaz mislila da če se ne morem skoncetrirati da to je le še druga oblika lenobe, potem pa sem povedala to moji prijateljici in ona je odgovorila da se ona ne more skoncetrirati in da tudi njej ne verjamejo starši da se ne moreučit. Zato sdem še potem povedala svoji sestri in je rekla da naj gfrem k zdravniku, jaz pa tega nisem naredila ker sem mislila da jo to ena popolnoma nič pomembna stvar. Za to sem odlašala in zdaj se ne morem že skoncentrirati več kot dve leti in med tem mi je uspeh na slabše. Zdaj ko se učim porabim veliko več časa kot sem prej, tudi po več ur se učim tisto kar sem se pred dvema letoma učila okoli ene ure in ne zaradi težavnosti snovi ampak ker se ne morem skoncentrirati.

Mi prosim lahko svetujete kar naj naredim glede tega.

In je če se ne moreš skoncentrirati je to lenoba ali kaj drugega.

Hvala.

Spoštovana Ashley,
sposobnost miselne kncentracije je odvisna od številnih dejavnikov na primer količinskega stanja zavesti( stopnje budnosti ali dremavosti)kakovostnega stanja zavesti (razne oblike skaljenostiali bistrost oz. pozornosti) osnovnih razumskih sposobnosti in od usmerjenosti motivacije.Usmerjenost motivacije je odvisna od čustvenega naboja, ki ga ima njen cilj.Da povem enostavneje.Misel na bližnje srečanje z ljubljeno osebo ima boljši motivacijski učinek kot misel na matematične probleme,zato pade koncentracija pri matematiki in naraste pri sanjarjeju.Uspešnost v obvladovanju študijske snovi je premo sorazmerna aktivnemu času, namenjenemu za učenje,ker potrebujemo za osvojitev vsakega novega pojma in njegovo zabeleženje v spomin dvajst minut.Brez muje se torej čevelj ne obuje, so včasih rekli, vendart še danes valja.Če se težavam s koncentracijo pridruži še brezvoljnost,čemernost,pomanjkanje apetita in spanca, izguba veselja do druženja z vrstniki, potrtost ali celo obup, gre lahko za depresivno stanje, ki ga bo najbolje prepoznal in tudi odpravil psihiater.( Obstajajo tudi taki za najstnice)

Najlepša hvala za vaš odgovor, rada pa bi vedela če se lahko kako rešim da se ne morem skoncentrirati? Ali so kakšna zdravila za to?

Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.

Spoštovana Ashley,
psihiatri posežemo po zdravilih, kadar izčrpamu druge zdravilne metode, da pa se odločimo za pravo zdravilo, moramo klienta videti in z njim neposredno govoriti. Upoštevajte moj prejšnji nasvet o obisku psihiatra za najstnike.