ne vem ce sem se obrnila na pravi naslov ampak upam da veste kaj mi je narediti.stara sem 23 let in ze tri leta hodim s fantom starem 21 let.ze vse od svojega 18 leta si neizmerno zelim otroka.vse moje misli so pri tem.tudi ponoci sanjam-resnicno skoraj vsako noc,da sem noseca,da rojevam…ker je moj fant na zalost se tako mlad(saj tudi jaz nisem stara)vem da do otroka se dolgo ne b om prisla saj on pravi da si ga se ne zeli vsaj 3 leta.jaz se s tem ne morem sprijaznit in bi dala vse na svetu da bi zanosila.problrm pa se je zacel ko sem pri 21 z njim nenacrtovano zanosila in nisem hotela narediti splava.toda pritiski z njegove strani in s strani njegovih starsev so bili tako hudi da sem na koncu popustila in naredila splav.kljub temu da sem zdaj ze pozabila na to in mi ni vec tako hudo globoko v sebi obzalujem to.kaj naj naredim da bi vsaj za trenutek nehala misliti na to kdaj bom imela otroka.da bi nehala gnjavit fanta kdaj ga bova imela.jaz ves cas mislim kako sem ze toliko stara da bi prvega pa res ze mogla zacet delat.po vrhu vsega pa si se zelim veliko otrok.prisla sem v tisto obdobje ko so postali dnevi enaki in nikamor vec ne grem,ker mi ni,in si pac zelim druzino.toda ne morem vec tako naprej saj so vse moje mili cele dneve usmerjene v majhno kepico ki si jo tako zelim.

Spoštovani!

Osnovno, za kar se morate dogovoriti je, kdaj si bosta želela ustvariti družino, saj je končno odločanje o rojstvu otroka stvar obeh in ne le matere. Predvsem je pomembno, da imajo otroci zrele starše, na kar pa menim, bosta morala oba še malo počakati. Otrok namreč ni sredstvo za utrjevanje zveze in sam prinaša s seboj dodatne obremenitve, ki jih morata biti starša sposobna prenesti, to pa lahko storita le, če sta si v večini pogledov na življenje soglasna in skladna. Vaša naloga je predvsem preveriti, ali sta to že dosegla, potem pa tudi odločitev za naraščaj ne bo več problem. Sedanje občutke praznote poskušajte reševati na načine, ki bodo vam najbolj koristili (morebitno dodatno izobraževanje, rekreacija). Če je praznina pogojena z nerazumevanjem med vama s partnerjem, potem morate najprej urediti to.

pri meni je tako,da imam vse urejeno-stanovanje,zaposlitev…problem so le njegova leta oz to da si pac se ne zeli otroka kar ga pa cisto razumem.ampak ne morem se sprijazniti s tem,da bom morala se tako dolgo cakati na prvega otroka.kaj bom pocela do takrat .hodila v sluzbo in domov in sluzba in…seveda sem tudi v prostem casu vedno zaposlena ampak moje zivljenje se mi zdi cisto prazno in brez pravega smisla ker je vsak dan enak.med nama je drugace vse vredu in se dobro razumeva ampak cakanje me ubija.

Ne vem kaj imajo z vajinim otrokom opraviti fantovi starši in nisem prepričan, da je vajina zveza trdna. Težko si predstavlljam stanje, da si eden od partnerjev močno želi otroka, drugi pa je apriori proti. Iz tega sklepam, da bo morala vajina zveza še kar čez nekaj preikušenj in ni gotovo, da se bo obdržala.