Prosim za nasvete kako lahko partnerju – ženi – pomagam pri graditvi samozavesti. Sama noče niti čitati knjig oziroma literature o tem kako si povečaš samospoštovanje, samozavest. Najslabše kar sem naredil je bilo, da sem predlagal da greva skupaj k psihiatru če noče prečitati ničesar. Hočem ji pomagati; sama se zaveda da nima dovolj samozavesti in da jo težijo strahovi.

Je zelo zaprta in se nekako ne more pogovarjati o globjih stvareh. Imela je težko mladost in odraščala brez očeta na robu revščine. Ko sva se spoznala in kasneje formirala družino sem mnogokrat na razne načine pričel pogovore, kaj čuti, kaj si želi, po čem hrepeni. Vedno so bili odgovori v obliki enega stavka s štirimi, petimi besedami. Takoj prične neko drugo vsakdanjo temo npr. jutri moramo… začne nenadoma nekaj delati, je utrujena in bi rada zaspala, mora na WC ipd. Kadar sem bil bolj vztrajen je postala nejevoljna, češ kaj jo obremenjujem, vrtam, ona da pač ne razmišlja tako kot jaz, nima želj, ki bi bile neuresničljive, saj ona ni tako pametna in šolana kot jaz. Tu menim, da gre za nesamozavest, za strahove. Pred poroko je večkrat vprašala, ali sem res premislil, ker ona ima le poklicno šolo, jaz pa univerzo, ali morda kasneje ne bom pogrešal partnerja na svojem izobrazbenem nivoju, ali me ne bo ovirala v moji karieri ipd.
Ker se tako težko pogovarja, tudi po 13 letih zakona nisem izvedel, kaj ji najbolj ugaja v seksu, razen kar izključno zavrača. Kolikor jo poznam je iz reakcij njenega telesa ali mimike. Samoiniciativno mi ni nikoli povedala, da me ima rada, ko sem jo vpraševal v začetku je kot v zadregi in štosu rekla “majčken” in potem bolj resno pa saj veš drugače ne bi bila s tabo. Sam sem ji svojo ljubezen izpovedoval, po kakšnih treh letih sem prenehal – povzel njen način, vendar sem ljubezen izkazoval (torej ne izpričeval). Pri skoraj ničemer ni samoiniciativna, da imava seks moram jaz pričeti z dotiki, kam gremo za dopust – kamor boš predlagal le da ne bo prevroče, kaj bomo za vikend – ne vem, kam bi pa šel? Vse to me je sčasoma precej utrujalo, v komuniciranju z njo sem postal nekako podoben njej.
Pred nedavnim sem odkril, da me je pričela varati. Dogovorila sva se za ponovni poskus. Pravi, da sem jo v to pahnil jaz, ker ji nisem že leta povedal, da jo še imam rad, da ji nisem dal nikoli “za prav” in zato se je bala kakršnokoli stvar razčiščevati z mano. Mislila je, da jo bom zdaj, zdaj pustil. Na skrivaj je varčevala in odprla svoj skriti račun, da bi ne prišla v situacijo, da ne bi imela nič, kot je bilo to v njeni mladosti. Očitala mi je, da nisem nikoli pohvalil njenega kosila, jo peljal ven, v kino, na večerjo. Vendar ko sem kdaj prej kaj takega predlagal je rekla pa saj nimamo denarja. Vendar smo šli – resda ne pogosto. Mislim torej, da je zelo nesamozavestna, ima stalno neke strahove, da jo bom pustil, da česa ne bo zmogla itd. Pogovarjati se globje še sedaj “ne more” češ, da rabi čas. Kako naj ji pomagam jaz. Sedaj jo res pohvalim in spodbujam v vsakdanjih rečeh, tudi ljubezen, ki ni nikoli presahnila, ji izražam. Predlagam to in ono, vendar imam občutek, da jo v vse silim, ona pa se prepušča. Jaz pa bi jo rad naredil srečno, izpolnil to kar si želi. Pa pravi, da nima posebnih želja. Torej kako naj najin odnos dvignem, dvignem njeno samozavest in samocenjenje, kako naj jo pripravim, da se bo pogovarjala, me nadrla če je treba, razčistila dvome in strahove, skratka se odprla in osebnostno zrastla ter artikulirala svoje občutke in hotenja.
Hvala.

Spoštovani Joe!

Ne trudite se, da bi ženo preoblikovali v smislu lastnega ideala, saj je konec koncev že formirana osebnost in tam tudi z najbolj radikalnimi psihoterapevtskimi posegi ni mogoče doseči drugega kot “izgladitev” štrlečih vogalov in ostrih robov. Možno je siceri okrepiti interes (na področjih, kjer že obstaja) in preko njega morda ugodno vplivati na samospoštovanje. Vaša žena ima resnično prav, ko pove, da potrebuje pohvale in menim, da je to nujno tudi v smislu behaviorističnega pristopa, se pravi pozitivne vnaprejšnje podkrepitve, ki ji sledi lastna aktivnost. Prav bi bilo, ko žene ne bi nenehno spominjali na njene napake in pomanjkljivosti v slogu: ” Ljubica, kaj naj naredim, da ne boš več pusta, nesamozavestna in neiniciativna?” ampak raje pohvalite tista njena prizadevanja, pa čeprav drobna, v katerih se vašim pričakovanjem približuje. Proces bo dolg in zahteven, po svoje tudi ne bi bilo slabo, če bi obiskali psihiatra, saj bi ji ta zoper nesamozavest pomagal lahko z začasnim predpisom kakega serotonergičnega zdravila.

Najprej iskrena hvala. Torej bistvenih sprememb se ne morem nadejati vsaj ne v doglednem času. Zdi se mi, da v najinem odnosu mora priti do nekih sprememb, drugače bo spet šla s kom, ker bo spet morda mislila, da jo nimam rad. Baje se je ljubčku precej odprla in mu povedala takšne stvari iz dna svoje duše, kot jih meni ni nikoli prej. Če se bo to ponovilo bom vrgel puško v koruzo, saj bi tudi izpadlo, da si lahko privošči skoke ne da bi to imelo posledico na najin odnos in zakon. Vse to me zelo bega. Imam polno dvomov, npr. ali nisva imela le povprečen odnos med zakoncema in je pač skočila čez plot da bi pretrgala monotonijo in potrdila, da je še zaželena od drugih. Sedaj pa le išče razlog s katerim bi storjeno opravičila (večkrat je ponovila kriva sva oba) in hkrati ohranila zakon. Po drugi strani pa je res zelo zaprta vase, in se mi zdi da me nikakor ne želi spustiti v svojo duhovno intimno bližino. Npr. če jo objamem od spredaj, avtomatično skrči roke v pesti in jih postavi na svoja prsa – namesto da bi me tudi ona objela. Nekje sem čital, da so to podzavestne reakcije.
Zanima me, kakšna so to “serotonergična zdravila”? Kako učinkujejo?

LP

Serotonergična zdravila vplivajo na področje čustvovanja, to je tam, kjer je mediator serotonin. Imajo predvsem antidepresivni učinek, učinek proti tesnobnosti in posredno vplivajo tudi na samospoštovanje. Izbiro določa psihiater glede na ugotovljene lastnosti pacienta, možnosti neugodnih stranskih učinkov in glede na pričakovani čas delovanja.