motnje prehranjevanja
spoštovani,
sem študentka, 20 let, in imam že nekaj časa motnje pri prehranjevanju. Jem namreč (skoraj) non stop. Kadar sem in kadar nisem lačna. Nekaj bi vedno grizljala in imela v ustih. Poskusila sem že s pitjem vode, da bi imela poln želodec, poskusila sem s sadjem, surovo zelenjavo (korenček), ali pa se s čim zaposliti, pa mi ne pomaga. Prav nič. Še vedno mi nekaj manjka, čeprav sem sita.
Zelo rada imam slane stvari: kokice, prestice, čips, smokije…kar je najslabše, torej tudi ko sem sita, si vseeno zaželim še kokic ali nečesa slanega.
Menim pa, da je moj problem psihičen. Lačna ponavadi takrat nisem, pa vseeno segam po različnih stvareh. To sem ugotovila, saj sem bila že večkrat dalj časa zdoma, se imela fino in mi hrane ni prav nič manjkalo. Ampak tako ne gre. Ne morem biti ves čas zdoma, na sprehodih in potovati.
Ampak, kaj storiti?
Tudi če sem doma in imam zelo veliko dela, si pripravljam obroke, majhne prigrizke, ali pa si vzamem čas za v trgovino in si grem kaj kupit.
Sama si ne znam pomagati, kaj mi predlagate vi?
Poiskala sem tudi že pomoč v Muzi/ Kongresni trg, pa so mi rekli, da so vse skupine že polne, pa še plačevati je potrebno mesečno, da si sploh v skupini. Če se drugače ne bo dalo rešit, bom tudi plačevala, samo da bo. Ta problem me že resno skrbi, vpliva na moje počutje, večkrat sem zaradi tega tudi depresivna, saj imam slabo vest, ker zvečer jem.
v upanju na najboljše se vam najlepše zahvaljujem in vas lep opozdravljam
oli
spoštovana Oli,
za natančno opredelitev vaših težav manjka kar nekaj podatkov.Napisali niste, ali kdaj hote bruhate,ali zlorabljate odvajala in koliko pravzaprav znaše vaš indeks telesne mase ( ulomek telesne teže v kilogramih s kvadratom višine v metrih).Če bi na prvi dve vprašanji opdgovorili negativno, izračun pa bi se gibal med 20 in 26, gre pri vas za neogrožujočo sladkosnednost oz ” slanosnednost”.Psihični razlogi za takšno početje so pomanjkanje pozornosti, šifriran izraz želje po bližini in sprejetju in nadomeščanje izgubljene ali pogrešane ljubezni, ali pa poskus lajšanja nezadovoljstva na drugih področjih( študij, poklic,življenjska uspešnost).
Če višek zaužitih kalorij odpravljate z bruhanjem, odvajali ali kompulzivnim postom, gre za bulimijo, kar pomeni lahko motnje na nevrotransmiterskem sistemu ali po definiciji psihoanalitikov zlorabo lastnega telesa kot prehodni objekt.Ne glede na to ,da vam bo obiskovanje Muze koristilo, bo treba prenesti še soočenje s psihiatrom ( natančna diagnostična opredelitev težave, morebitna ciljana psihoterapija oz. psihofarmakoterapija in če je problem v družini še družinsko svetovanje) Ker ste študentka imate prednost pri psihiatru v Zdravstvrenem domu za študente Univerze v Ljubljani na Aškerčevi 4.
tudi sama imam enake tezave kot oli.jem jem in jem.pa nikoli nisem lacna.ko vidim hrano se mi vsega “zlusta” in mislim da morm vse pojest.posledica so kilogrami in jeza da se ne morem upreti.potem pride dan ko preneham,zdrzim en mesec in spet.zacaran krog.rada bi se zacela zdravo prehranjevati pa tako rada jem da ne morem nicesar izpustiti ali pojesti v mejah normale.v sebi ne cutim da bi mi karkoli manjkalo-ljubezni,varnosti…imam res vse.srecna sem.ampak uzivam ko jem.zal mi je le zarad kilogramov.ce mi kdo lahko svetuje bi bla zelo vesela.oli je pisal/pisala:
>
> kako si se pa podpisala? nekaj sem sla gledat, pa te žal
> nisem našla.
> hvala drugače, bom počakala na odgovor
>
> oli