Sem mamica 15-mesečne deklice. Letos sem doštudirala in seveda začela iskati službo. Bila sem na več razgovorih in so me prejšnji torek poklicali, da lahko začnem v ponedeljek.
Kljub temu, da je to služba, kakršno sem želela in da nimam problemov z varstvom (babica), se mi dobesedno trga srce ob misli, da ne bom več ves dan skupaj s hčerko. Imam občutek, da sem izdala obe – njo in sebe – s tem, ko sem sprejela ponujeno zaposlitev.
Prosim za nasvet in vzpodbudne besede. Hvala!

Spoštovana Mamica,
nastop dela pomeni dokončno slovo od študentskega sveta in pogosto predstavlja stresni dejavnik, če pa sovpada s separacijo od ljubljene osebe še toliko bolj.Ste zelo čustveni,zato so občutki krivde ,le način reagiranja na razdvojenost.Le začnite z delom, že po nekaj dneh boste z odločitvijo zsdovoljni in vsakič se boste z veseljem vračali domov.

Verjemi, da bo hudo le par dni, ko ti bodo tudi v službi misli uhajale domov. Potem pa boš v službi tako zaposlena z miselnim delom, trudila se boš biti uspešna in čas bo hitro minil. MEni je še sedaj najlepši trenutek dneva, ko pridem v vrtec in objamem otroka. Kar pogumno!

Sedaj je prvi dan verjetno že za tabo, rada pa bi ti povedala, da je bilo tudi meni tako: na večer pred prvim dnem službe sem pri otroku jokala in jokala, nič nisem spala. Že drugi dan sem “padla not”….