hmm ja no pri men se pa dogaja nekj nemogočega…
s punco sva šla narazen k je hotla imeti mal pavze…sedaj sva skoraj vsak dan skupaj k je tko lepo vreme,in hodiva na razne romantične kotičke….zlo mi je težko,ker bi jo zloooo rad objel ali pa prijel za roko..
trpim in sploh ne vem če bi še kam šel z njo. samo rad jo imam in spoštujem njeno odločitev,čeprav zlo težko.
ob vseh vezah ki sem jih imel da sedaj imam najrajše njo,k res ne vem od kje takšna “kemija” ki jo čutim do nje…
ne morem si poiskati druge punce, k nimam želje,da bi jo pozabil.ne vem kaj naj naredim?
najbolje da dam času čas in še malo počakam…
kaj pa vi mislite?
star sm 26 ona pa 21….

lp mike…

Spoštovani Mike,
ob skoraj vsakodnevnih srečanjih in sprehodih po “romantičnih kotčkih” imate menda obilo priložnosti, da svojo formalno bivšo prijateljico odkrito povprašate, če si ni morda že premislila.Vsaka beseda bo korak bliže k olajšanju, pa naj bo tako ali tako…

Živjo Mike, tvoja punca gotovo še nekaj čuti do tebe, drugače se ne bi sprehajala s teboj. Vem, da si nestrpen, toda je še mlada in verjetno si je začela postavljati različna vprašanja v zvezi z vama. Svetujem ti, da ne siliš vanjo ali ji postavljaš vprašanja, za katera še sama ne ve odgovora. Tvoja naloga je, da ji zagotoviš čimveč varnosti, razumevanja, spoštuj njene odločitve. Naj vidi, da jo imaš še vedno rad, toda ne zahtevaj preveč od nje. Stoj ji ob strani, pogovarjajta se čisto splošne stvari. Ko bo pripravljena zaupati, ti bo zaupala. Napredujta počasi. Naj dobi občutek, da si oseba, ki ji lahko zaupa. Po moje se te je ustrašila, ker sta šla mogoče prehitro. Tudi svojih občutkov se boji( z menoj je bilo tako). Naj najprej oblikuje sebe, nato pa se bo posvetila vama. Za začetek jo preprosto le imej rad. Ostalo bo prišlo samo. Želim vama veliko sreče.

Živjo Mike, tvoja punca gotovo še nekaj čuti do tebe, drugače se ne bi sprehajala s teboj. Vem, da si nestrpen, toda je še mlada in verjetno si je začela postavljati različna vprašanja v zvezi z vama. Svetujem ti, da ne siliš vanjo ali ji postavljaš vprašanja, za katera še sama ne ve odgovora. Tvoja naloga je, da ji zagotoviš čimveč varnosti, razumevanja, spoštuj njene odločitve. Naj vidi, da jo imaš še vedno rad, toda ne zahtevaj preveč od nje. Stoj ji ob strani, pogovarjajta se čisto splošne stvari. Ko bo pripravljena zaupati, ti bo zaupala. Napredujta počasi. Naj dobi občutek, da si oseba, ki ji lahko zaupa. Po moje se te je ustrašila, ker sta šla mogoče prehitro. Tudi svojih občutkov se boji( z menoj je bilo tako). Naj najprej oblikuje sebe, nato pa se bo posvetila vama. Za začetek jo preprosto le imej rad. Ostalo bo prišlo samo. Želim vama veliko sreče.