MOŽ JE ALKOHOLIK. TO TUDI SAM PRIZNA, VENDAR SE MU TO NE ZDI NIČ TAKŠNEGA.PRED PRIBLIŽNO 5-IMI LETI ME JE TUDI FIZIČNO IN PSIHIČNO ZLORABLJAL.DOKLER SEM JOKALA IN GA PROSILA, NAJ PUTI PIJAČO, NI BILO NIČ BOLJŠE. POTEM SEM SE VZELA V ROKE IN PRIČELA ŽIVETI TAKO, DA MI JE ŽIVLJENJE DALO NAJVEČ ZADOVOLJSTVA. OD TAKRAT ME JE TUDI MOŽ PUSTIL PRI MIRU.PRIČEL JE TUDI MANJ PITI IN NA SPLOH SE JE NAŠE ŽIVLJENJE UREDILO. MOŽU NE MOREM POMAGATI KER TEGA SAM NOČE. VPRAŠALA PA BI VAS, KAKO LAHKO POMAGAM SEBI, DA MU BOM LAHKO OPROSTILA VSA TISTA HUDA PONIŽANJA, KI MI JIH JE PRIZADEJAL, TUDI GROŽNJE S SMRTJO. SAM PRAVO, DA MU JE ŽELO ŽAL IN DA SI NE MORE OPROSTITI TAKŠNO RAVNANJE.

LEP POZDRAV !

Spoštovana Jasna,
vaš mož ne potrebuje očitkov “za nazaj”, ampak spodbude “za naprej”. Pravite, da se je vaše življenje uredilo, zakaj se ne bi še izboljšalo? Po vašem pismu sodeč ste v letih, ko imate pred seboj še obilico želja in načrtov,ki jih doslej še niste začeli uresničevati, verjetno pa ima v njih svoje mesto tudi vaš mož, zato bi bilo škoda vaših in njegovih dosedanjih uspehov, ki se ne bi nadaljevali.Svetujem vama vsaj enkraten neobvezen obisk sestanka Anonimnih Alkoholikov.Postala bosta bogatejša za nekatera spoznanja, hkrati pa si bosta morda lahko začrtala lastno pot ,kako vajin zakon še oplemenititi.

Prosim povejte kako ste se “vzeli v roke”. Moj moz me sicer ne maltretira ali kako drugace zlorablja, je pa po moje alkoholik, ker vsak dan pride domov (ces iz sluzbe) po vplivom alkohola, enkrat manj, drugic vec, tretjic totalno. Nic ne pomaga, ne prizna da je zasvojen, o tem se noce pogovarjati …
Hvala in lep pozdrav