Pozdravjeni!

Sem stara 50let, do sedaj vseskozi zdrava, sedaj zadnje 3 mesece pa me muči poseben problem, mislim da je narobe nekaj z mojimi živci. Imam sodelavko ki poleg mene umira, ima raka, vsak dan jo vidim saj prihaja k meni, vsak dan slabša in od takrat ko sem to izvedelam se počutim sama živčno in nemočno. Naenkrat imam težave z želodcem, mislim da je to živčne podlage, saj v tebuhu čutim nekakšno vročino, pa to mine, pa jesti ne morem, pa ponoči slabo spim. Tako me je to pretreslo, da si včasih želim da bi sodelavka čimpreje umrla, pa imam potem slabo vest, sploh si ne znam več pomagati. Mislila sem, da je kaj narobe z želodcem jedla zdravila, se hranila z dietno prehrano, vendar za vsako ko pomislim na njo imam v sebi nek občutek strahu, nemoči, no danes ko me poklicala da se spet slabše počuti, sem naenkrat v tebuhu spet čutila vročino.

Prosim povejte mi ali je lahko to živčnega izvora in kako si naj pomagam. To traja že več kot 2 meseca, jaz pa ne morem jesti. Pa še to da povem, šla sem na krvne teste in imam kri v redu.

Hvala za odgovor

Spoštovana Marija!

Pomanjkanje apetita pri vas je nedvomno psihično povzročeno in sodi med depresivne simptome, ki jih poleg strahu in občutkov krivde podoživljate brez upravičenega razloga. Ste čustveno močno odzivni, zato lahko ob popuščanju hormonalnega ravnotežja t.j. ob nastopu mene, pričakujete resnejše težave, ne samo na vegetativnem ampak tudi na razpoloženjskem področju. Pogovorite se najprej z ginekologom o morebitni hormonski nadomestni terapiji, s svojim splošnim zdravnikom pa o blagem pomirjevalu, vendar le za krajše obdobje, saj se v daljšem lahko zdravila pretirano navadite.V marsičem vam bo odleglo, če boste sodelavki pomagali s konkretnimi drobnimi uslugami (spremstvo na terapijo, na sprehod, nabavljanje živil itd.) Tako kot rojstvo je tudi smrt del našega življenja, če sodelavka išče vašo družbo, ji preprosto stojte ob strani.