Zanima me eno samo vprašanje!!
Mi lahko poveste, kako ozdraviti “bolezen” jecljanje!
Vsaka stvar se da pozdraviti s tabletami oz. z operacijo!
Ne mi priporočati logopeda oz. psihologa, ker sem že obupala!
Prosim, Vas, če mi lahko kaj več poveste o vsem tem!!!!!!
Že vnaprej se zahvaljujem za odgovor!

lp TAJA

Spoštovana Taja!

Prehitro ste obupali. Če posežemo v zgodovino, ki poroča o velikem govorniku Demostenu, ki je v otroštvu hudo jecljal, pa se je tega tudi odvadil, se bo tudi vam za to ponudila možnost. Vsi psihologi in logopedi tega sveta vam ne bodo mogli pomagati, če se sami ne boste trudili, potolažim pa vas lahko, da se jecljanje z leti precej zmanjša ali celo izgine, v kolikor za to ne obstajajo organski razlogi (poškodba glave ipd). Za takojšnji uspeh poskusite takole: govorite bolj zateglo in počasi, melodiozno, kot bi hoteli peti (med petjem in vpitjem seveda ne jecljate!).

Rekli ste, da jecljanje zgine z leti, ampak pri meni ni tako! Stara sem 21 let, v t.i. kritičnih letih, ker mi ni vseeno kaj se dogaja z mano, še kako naj se trudim, mi včasih ne uspe!Mislim, pa da se mi je v zadnjem času spet poslabšalo!Nisem še obupala, samo, ne vem, kam naj se še obrnem, edino ste mi ostali le še vi!Sem zelo samozavestna in mi težko kaj pride blizu, ampak opazk pa res ne morem …..Omenili ste tudi neke poškodbe glave, nobenih poškodb nisem imela!Res pa je, če vpijem, da lahko govorim čisto tekoče in se mi ne zatika
V čem je sploh problem jecljanja? Mogoče strah, ki ga včasih res težko premagam!Kaj je sploh vzrok za jecljanje?Prišla sem v tista leta, ki me popolnoma vse zanima!
Zato se Vam za odgovor že vnaprej lepo zahvaljujem!

TAJA

Spoštovana Taja,
to, da ste samozavestni, veje iz vašega drugega pisma,pa tudi da ste neučakani, to pa je lahko eden od psiholoških razlogov za jecljanje.Pravite da se trudite,kar se da, pa se vseeno ne morete iznebiti te nevšečnosti.Jecljate, ker ste napeti, namesto, da bi se poskušali sprostiti, opazovati sogovornikovo obleko,postriženost nohtov ipd( same banalne podrobnosti), nenehno razmišljate o jecljanju in o dobrem vtisu, ki ga MORATE napraviti. Kadar ste v svojo trditev v pogovoru prepričani je pomembna vsebinska teža, ne pa oblika. Kmalu boste spoznali, da pojecljavanje moti zgolj vas, nikogar drugega pa ne in s časoma se boste tem ostalim pridružili tudi vi. Uporabite moj prvi nasvet: govorite počasneje in zateglo, po potrebi povdarjajte besede, kot bi diktirali in opazili boste bistven napredek. Kar zadeva starost je 21 let še zelo mlada doba. Še o opazkah: lahko bi vam naštel nekaj uglednih univerzitetnih profesorjev, ki so svojo didaktično kariero začeli s hudim jecljanjem, so predavali in bili eksaminatorji na izpitih, po dvajsetih letih pa v njihovi govorici še strokovnjak ne bi opazil, da so kdaj jecljali.

Najlepše se Vam zahvaljujem za odgovore!Držala se bom vašega nasveta in poskusila po vaši metodi! Zanima me le, katera je tista starost, ki nekaterim uspe nehati jecljati, vam, da je vse odvisno od človeka samega???
Mogoče Vam čez nekaj let že sporočim rezultat?
Hvala za spodbudo!

LEP POZDRAV!

TajaMag Vanja F.Rejec dr.med.psih je pisal/pisala:
>
> Spoštovana Taja,
> to, da ste samozavestni, veje iz vašega drugega pisma,pa tudi
> da ste neučakani, to pa je lahko eden od psiholoških razlogov
> za jecljanje.Pravite da se trudite,kar se da, pa se vseeno ne
> morete iznebiti te nevšečnosti.Jecljate, ker ste napeti,
> namesto, da bi se poskušali sprostiti, opazovati
> sogovornikovo obleko,postriženost nohtov ipd( same banalne
> podrobnosti), nenehno razmišljate o jecljanju in o dobrem
> vtisu, ki ga MORATE napraviti. Kadar ste v svojo trditev v
> pogovoru prepričani je pomembna vsebinska teža, ne pa oblika.
> Kmalu boste spoznali, da pojecljavanje moti zgolj vas,
> nikogar drugega pa ne in s časoma se boste tem ostalim
> pridružili tudi vi. Uporabite moj prvi nasvet: govorite
> počasneje in zateglo, po potrebi povdarjajte besede, kot bi
> diktirali in opazili boste bistven napredek. Kar zadeva
> starost je 21 let še zelo mlada doba. Še o opazkah: lahko bi
> vam naštel nekaj uglednih univerzitetnih profesorjev, ki so
> svojo didaktično kariero začeli s hudim jecljanjem, so
> predavali in bili eksaminatorji na izpitih, po dvajsetih
> letih pa v njihovi govorici še strokovnjak ne bi opazil, da
> so kdaj jecljali.

Taja!

DR. Rejec ima prav, preveč misliš nase in manj na sogovornika. Poleg tebe ima govorne težave še mnogo ljudi, ki imajo pa upravičene razloge. To so gluhi in težje naglušni, gluhi berejo z ustnic, njihov govor je včasih razumljiv ali ne. Vendar pa se morajo soočati s situacijo povsem sami kjerkoli in kadarkoli. Večina nima težav, pač sprejmejo kot del življenja. Imaš srečo, da slišiš in da ne potrebuješ tolmača, da ti ni treba brati z ustnic. Veš, kako težko je to? Predstavljajo si gluho osebo pri zdravniku, pa ne zna razložiti, kakšne težave ima, je pa tudi polpismena… Tvoj problem je samo v tebi, prevelika pričakovanja zmanjšaj in sprejmi dogodke po načinu mišljenja, kar bo pa bo.

LP

Pozdravljena!
Naj ti na začetku povem, da za tistega, ki zna poslušati, ni pomembno kako mu kaj poveš, temveč kaj mu želiš povedati. Tudi sam poznam to problematiko in če želiš, da si izmenjujeva izkušnje mi pošlji e-pošto na naslov:
[email protected]