Imam hčerko staro 9 let. Ko je začela hoditi v prvi razred, je začela mižikati z očmi. Prepričana sem bila, da otrok slabo vidi in sem jo peljala k okolistu. Ta je ugotovil, da je z vidom in z očmi vse v redu. Nekaj časa po pregledu je bilo vse v redu, potem se je mižikanje ponovilo. Na začetku sem jo opozarjala, sedaj sem pa prenehala s tem. Med počitnicami otrok preneha z mižikanjem.Kaj menite o tem? Je možno, da je vzrok mižikanja v tem, da je otrok nervozen in ali je bolje otroka čimmanj opozarjati na to.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovana Jožica!

Mižikanje kaže vedno na neko obliko notranje napetosti ali nezadovoljstva, pa tudi nestrpnega pričakovanja. To, da je prenehalo med počitnicami govori za možnost, da je hčerka tudi preobremenjena, vsekakor pa je na mežikanje ne smete spominjati, očitki namreč nimajo spodbudnega delovanja temveč prej poglobijo njeno napetost. Usmerite jo v dejavnosti, ki je ne bodo preveč obremenjevale pa bo v njih uspešna, tu pridejo v poštev vse vreste gibalnih veščin (ritmika, ples, telovadba ipd.) Uspeh v teh v teh dejavnostih morate vsekakor opaziti in pohvaliti.

Najlepša hvala za odgovor!

Sama imam podoben problem s sinom, ki sedaj hodi v prvi razred in me zanima če so bile počitnice, ko je vaša hči prenehala z mežikanjem poletne. Moj sin je med zimskimi počitnicami prenehal z grkanjem in mežikanjem 7 dni, zato sem
upala, da bo med poletnimi počitnicami, ki so le 2 meseca s tem popolnoma prenehal. Ali mislite, da ste hčerko vi preveč obremenili, da je ONA dojela
da od nje dosti pričakujete? Oče mojega sina je zelo uspešen in sinu veliko pomeni, zato se mi zdi, da se zelo trudi – v šoli je zelo priden – tudi uspešen in zelo pohvaljen. Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Mižikati je začela približno dva mesece potem, ko je začela hoditi v prvi razred. Potem smo jo peljali k okolistu in je mižikanje prenehalo za približno 14 dni. Bila sem že vesela. No, pa se je ponovno začelo. Med poletnimi počitnicami je popolnoma prenehalo, z začetkom pouka se je ponovilo in med zimskimi počitnicami zopet popoldnoma prenehalo.Sedaj se mi zdi, da je mižikanje manj intenizvno kot je bilo. Je pa še vedno prisotno.
Verjetno res jaz preveč pričakujem od otroka, saj sem bila vedno vzorna in dobra učenka. Velikokrat pozabim na to, da je otrok star šele 8 let. Hodi v drugi razred in imajo opisno ocenjevanje. Zame recimo kontrolna naloga iz matematike, v kateri so 4 napake, nikakor ni dovolj dobra. Učiteljica ji pa napiše, da je dobro znala. Verjetno izšolan pedagog le bolje ve, kaj je dobro.
Te dni sem kar precej premišljevala o vsem tem. Že delam na tem, da od otroka ne bom preveč zahtevala, večkrat jo pohvalim in rečem, da jo imam rada. Danes sva skoraj celo popoldne preživeli sami. Malo sva šli po opravkih, pa malo sva se pozabavali. Kar skakljala je poleg mene od veselja. Ko je šla spat, ji nisem pozabila povedati kako rada jo imam in kako pridna je bila danes.
Lep pozdrav

Hvala za vaš odgovor. Tudi jaz sem se temeljito zamislila in prišla, do ugotovitev,da od našega otroka res veliko pričakujemo. Kot vi če ima pri
kontrolni nalogi iz matematike smo eno napako mu rečem: “Lahko bi bilo brez napake tako kot zadnjič, saj vendar znaš ta račun. Napako si naredil zaradi površnosti.” Ker je v bistvu zelo dober učenec, sem se odločila, da bom dala
do konca šolskega leta šolo na 2 tir. Skoraj prepričana sem,da bo prenehal s svojim mežikanjem. Lep pozdrav!