Za: mag.sci.Vanja Fran Rejec dr.med. psihiater

Nevrotiformne težave

Sem mlajši moški z nevrotiformnimi težavami (tesnoba, stiskajoča bolečina v vratu, tremor, zapletanje pri govoru, omotica, nereden srčni utrip – paroksizmi AF), ki se vlečejo od l.1999. Pred časom sem se že oglasil v vašem forumu, ko sem iskal odgovore na možne rešitve omenjenega stanja. Od oktobra l.2000 poleg Bloksan-a, prejemam antidepresive Coaxil 3 x na dan in po potrebi Xanax. Od kliničnega psihologa približno 1 leto prejemam tudi medikamente psihoterapije. Stanje se mi je izboljšalo vendar pa so omenjeni simptomi (predvsem v službi in v družbi) še vedno prisotni. Psihiatra sem v dosedanjem poteku zdravljenja obiskal dvakrat (zadnjič februarja 2000 pred pričetkom zdravljenja). Slednji mi je predpisal omenjene antidepresive in pomirila, ki sem jih zaradi svoje neupravičene nezaupljivosti začel redno jemati šele oktobra. Količino mi je kasneje glede na moje stanje, ki se je izboljševalo nadgradil lečeči zdravnik. Zanima me predvsem sledeče:
1. Koliko časa bom po vašem videnju moral jemati antidepresive in kdo bi moral spremljati njihov učinek (psihiater je po predpisani terapiji pogojeval obisk pri njem z mojo potrebo)?
2. Iz prakse koliko časa v povprečju traja psihoterapija za podobna stanja in kakšni so rezultati?

Lep pozdrav!

Jože

Spoštovani Jože!

Antidepresive je po definiciji potrebno jemati najmanj 6 mesecev, po tem je pričakovana doba dobrega počutja lahko 2 leti in več, seveda pa je to odvisno od osebne odzivnosti in dodatnih stresnih dejavnikov, ki jim je človek izpostavljen. Po pravilu kontrolira doziranje, ocenjuje učinke terapije in predlaga prenehanje jemanja psihiater, ki ocenjuje tudi uspešnost psihoterapije in potrebo po nadaljnem tovrstnem ukrepanju. Odvisno od tehnike, analitsko orientirana psihodinamska tehnika zahteva več letni tretman, kognitivna terapija nekaj krajšega, seveda pa je učinkovitost psihoterapije odvisna od vaše motivacije in aktivne udeležbe (v psihoterapevtskem procesu je namreč klient soustvarjalec uspešnega posega). Vprašanja, ki ste jih postavili tukaj, bi bilo smiselno zastaviti tako vašemu psihiatru kot psihoterapevtu ob prvem naslednjem srečanju.