Sploh ne vem kje naj začnem…
Stara sem 22 let in imam 6 let starega sinčka.Oče ne živi pri nama in tudi stikov nimamo.Sin in jaz živiva pri mojih starših in z nijima se super razumemo.Imam tudi fanta že 5 let s katerim se dosti prepirava.
Težava pa nastane, ko mene začne “trgat” in me popade depresivnost, ne vidim nobenega smisla v življenju, smilim se samam sebi in derem se na vse in vsakogar.Taka obdobja se pojavljajo občasno na kakšen mesec par dni. Takrat sem najraj sama v svoji sobi in se smilim sama sebi. Bila sem tudi že pri psihijatru in ta mi je postavil diagnozu blage depresivnosti.
Sedaj je mogoče malo boljše, saj sem si našla službo in delam.Ko pa sem bila doma, sem samo premišljevala kako sem jaz boga, saj nima smisla,…
Nimam narejene nobene šole in to me tudi muči, enostavno sem prelena, da bi se zmigala in kaj naredila iz sebe.
Kako naj si pomagam???
Že vnaprej hvala za odgovor.
LP,
JUSTI

Spoštovana Justi,
očitno živite v prijetni čustveni klimi s staršema s katerima se dobro razumete, imate sinčka,ki vam je v veselje in stalnega fanta, ki vas lahko potolaži, kadar ste slabe volje.Pravite, das te bili pri psihiatru in vam je postavil diagnozo, mislim pa da sta napravila tudi kakšen načrt zoper vaše občasne težave.Temu pravimo terapevtske naloge in vsebujejo običajno tisti del zdravstvenega ukrepanja, ki ga izvaja pacient sam .Sem spada izraba prostega časa, navodilo za vaje za krepitev samospoštovanja ( to je pri vas še posebej ranljivo), učenje načinov uspešnega uveljavljanja, sklepanja poslovnih in osebnih znanstev in še in še.Psihiater vam je za prehodno dobo verjetno predpisal tudi kakšno zdravilo,pa o tem ne pišete nič…
Pomembno je, da ste začeli delati, to ne predstavlja samo temelja ekonomske amostojnoasti, ampak tudi kreativno zadovoljstvo, ki spodbuja samospoštovanje.Napišite kaj o svojih življenjskih ciljih, o tem česa ne marate in o tem, kar imate radi,sicer pa pojdite vsaj dvakrat tedensko s fantom v družbo vrstnikov, to je namreč izvrstno sredstvo zoper “lenobo”.

Samo od sebe se ne bo nic popravilo. Se malo niste stari, ampak mlada zenska na pragu zivljenja in res ne vidim vzroka, zakaj ne bi izboljsali svojega polozaja in naredili vsaj kaksno solo. Tudi vase samospostovanje bi zraslo. Dobro je, da se s starsi tako dobro razumete, toda morda vas njihova ljubezen ovira na poti k samostojnosti? Pomagali so vam v tezkih casih, vedite pa, da kljub temu, da so navezani na vas in vnuka, ne morete ostati vecno breme na njihovih plecih. Cas je, da prevzamete tisti del odgovornosti, ki so ga prej za vas prevzeli oni, in se osamosvojite. NIste cisto tocno napisali, zakaj se s fantom toliko prepirate. V vsakem primeru vam priporocam, da se v vasem kraju pozanimate, kaksne so moznosti za izobrazevanje ob delu – v vecjih krajih povsod potekajo programi za srednjo solo. Pa ne pozabite tudi veselejse plati zivljenja!