Opla, pa se oglašam še enkrat.
V začetku moje veze s fantom, ki je po 10 letih zapustil punco in zgrajeno hišo, sem spraševala, če je njegovi silni želji po biti z menoj ves čas mogoče kriva obsedenost z odnosi (novembrska tema: “obsedenost z odnosom?”). Problem je bil namreč, da sem se kot energetična in idej polna 29-letni ženskica počutila utesnjeno ob vsej njegovi pozornosti. Odgovor je bil nekako tolažljiv, se bo že pomiril, fant je zaljubljen, vi pa malo preveč samostojna, bo že. No, ampak ni. Nadaljevanje gre namreč takole:
ker nikakor ni vedel, kje naj stanuje (punca je obdržala hišo, njegovi straši pa se ločujejo), sem po napornem premisleku ponudila naj pride k meni. Oba sva se strinjala, da je po komaj 5 mesecih to hudo divja varianta, a ker sva se veliko pogovarjala, sva le zaključila, da bova tako vsaj hitreje vedela ali sva za skupaj ali pa ne (on 30, jaz 29 let, po mojem čas, ko si že sposoben sprejemat tudi večje odločitve). Zanj sem spraznila veliko sobo, saj sem vedela, da po letih v hiši čeprav veliko stanovanje ni ravno luksus. Že prej me je skrbelo, kako da 30-letni inteligentni, dinamični in na moč simpatični fant nima svojih interesov in opravkov (pojasnil mi je, da sem mu jaz tako noro všeč, da še zdaj ne verjame, da je z menoj in da ob meni sploh ni zaspan, ne lačen ne nič, ter da je v “prejšnjem” življenju moral cele dneve delati oz.zidati, opravke pa opravi med službo, ki je krajša od moje). O.K., to razumem in mi je hudo, da do sedaj ni mogel polno uživati v življenju (šele v moji “demokraciji” in srečni brezskrbnosti – kot pravi – da je lahko brez strahov in takšen, kot je v resnici).
A potem se je pojavilo še ljubosumje – z bivšim se ne smem dobivat, ni normalno, pa z unim tudi ne, na koncu sva pže razščistila, da je v mojem svetu normalno, da tudi nekdanje fante recimo za novo leto pokličeš in greš za rojstni dan na kavico. Ne, v njegovem pa da je to nekaj nepojemljivega, pa tudi sicer da on osebno tega ne more prenest. Da me je imel še kdo druk. Sem rekla O.K., po mučnih pogovorih, ki so se vsak dan vračali na začetek, drugega ni blo. Dobesedno po 10x na noč je vstal in hodil naokrog, jedel pa komaj kaj. Sledilo je še nekaj “incidentov”, ko je v stanovanju slučajno naletel na kak papir ali predmet in mislil, da se nanaša na mojega bivšega, pa se je nanj (vsakič je trajalo dva mučna dneva, da je sploh povedal, kaj je narobe, potem še en dan, da sem mu razložila kako in kaj in še malo, da je prebolel).
Prejšnji teden pa mi je vrglo varovalke ven. Ko sem ga iz službe klicala, kdaj pridem (kar delam stežka, v službi se glede na to, da se hoče parkrat dnevno slišat po telefonu, komaj skoncentriram), je rekel – ne, ni uredu. Sem dirkala domov, misleč, da so postrelili pol družine, pa je sedel bled in tresoč in mrmral, da mu je dovolj, da ne zmore več, da s prejšnjim fantom sploh nisem prekinila, da sem pošast, ki hodi s 17 tipi hkrati ipd. Trajalo je nekaj muuučnih ur, da je povedal, kako je prebral vse moje dnevnike, zapiske, mejle in pisma, tja od O.Š. naprej. Valda nisem čudna, preteklost je bila varno pospravljena, predvsem pa se je je ves čas tako izogibal in dajal vtis, da ne bi prebral niti na nosu napisanega, če bi vedel, da zadeva mojo preteklost.
Sledil je mučen vikend, v katerem je on pačasi prihajal k sebi (sprva je govoril, da bo rabil nekaj mesecev, da preboli kdo in kaj jaz pravzaprav sem…(?), mene pa je vedno bolj postajalo groza, kako globoko v mojo intimo je posegel. Če zdaj seštevam njegove nakjučne (?) najdbe raznih predmetov in listkov, obiske pri mojem očetu (za katere sem zvedela po naključju) ter dejstvo, da se vse dogaja v moji polovici življenja (v skoraj letu dni poznam le njegovo mamo, sicer nobenega sorodnika, prijatelja ali sodelavca) me je popadla živa groza. Predvsem ker je ves čas govoril, kako grozna sem jaz in me spraševal, kaj sem s posameznimi zapisanimi stavki mislila (nisem se spuščala v debato), ne pa da je narobe, kar je storil. Ko sem mu omenila slednje, je rekel, ti ne veš, kako mi je hudo, imel sem že pištolo v ustih…
Živa norišnica, skratka.
Če bo šlo še kakorkoli naprej, sem premislila po vikendu, potem počasi in to zelo drugače, spal pa boš mi-je-prav-žal-ampak-mi-je popolnoma-vseeno-kje. Zaupanje se je stanjšalo na celofan, strinjal se je, da gre do strokovnjaka.

To definitivno ne more biti (samo) velika ljubezen. Me ima za nek nerealen ideal, ki ob prebiranju preteklosti treščil ob realnost?
Kaj mislite?
Ja(o), človek se res vsak dan kaj novega nauči 🙂

Hvala za mnenje + sončen pozdrav!
lp Vixi

Spoštovana Vixi,
čestitam vam ne le zaradi poguma in odkritosti (napisali ste obilo podatkov, po katerih vas bodo mnogi prepoznali), ampak tudi zaradi trezne presoje in ustrezne odločitve! Psihiatričnega nasveta ne potrebujete, saj imate dovolj analitskih sposobnosti,kreativne energije in osebnostne širine, da se boste lahko uspešno spopadli z vsemi izzivi, ki vas v življenju še čakajo.

Nekaj je noro ljubosumje kot v tem primeru, nekaj pa “normalno” ljubosumje. Mislim pa, da bi bila večina fantov močno ljubosumna, če bi se njihova izvoljenka dobivala z bivšim. Vixi pa moramo priznati, da je kljub vsemu zelo pogumno lotila reševanja težav.

Prebrala sem vase prejsnje pismo in ze takrat me je imelo, da bi vam kaj povedala o “odvisnosti” partnerja, ki se malo ni ljubezen! Ker pa ste dobili pozitivne odgovore, ki so vas bodrili, sem upala tudi sama, da ne gre za to.

Kadar nima partner v zivljenju nic drugega, kot svojega partnerja (partnerko), je nekaj hudo narobe. V sebi je tako negotov, da se zacne divje oklepati partnerja, ga dobesedno dusiti, ne pusti mu nikamor, izpadi ljubosumja se vrstijo.

Taksno zivljenje je peklensko, saj ima vsak normalen clovek aktivnosti in zanimanja poleg partnerstva. Res je, da vecino dejavnosti opravljata skupaj in sta vecino casa skupaj, toda imata tudi locene opravke in interese. S tem ni nic narobe, to je vasa osebna pravica.

Vas partner ni sposoben ljubiti najprej sebe, popolnoma negotov je vase, zato se panicno boji, da ga boste zapustili in da se kar naprej srecujete z (boljsimi) moskimi, o katerih pa seveda na glas razmislja vse najslabse, da bi se potolazil. Zelo zelo dvomim, da boste njegovo vedenje uspeli spremeniti, saj poznam veliko takih ljubosumno-posesivnih zgodb, ki so se slabo koncale, saj se moski tudi po terapiji ni mogel docela spremeniti.

Tako izrazito ljubosumje je silno tezko nadzorovati. Vendar pa vedite, da ne morete zrtvovati sebe in svoje intime, na racun partnerstva. To, kar vam je storil (prebiranje vseh mejlov in dnevnikov), je hud vdor v zasebnost. Veseli me, da ste se tako dobro soocili s tem. Mene bi nedvomno bolj prizadelo kaj takega. Postavite sebe na prvo mesto.

V branje vam priporocam knjigo Ernesto Sabato: Predor, CZ, zbirka XX. stoletja. Je prvoosebna izpoved moskega, ki ga muci peklenska posesivnost. Morda boste s tem dobili boljsi vpogled v svojega partnerja? O cem razmislja itd.? Poskusite!

In ker ni zrel, tisto kar čuti do tebe ni ljubezen ampak prej neke sorte lastniški odnos do podobe o tebi, ki si jo je načrtal v svoji glavi.

V najboljšem primeru pa je samo totalno nesamozavesten, pa malo paranoičen……

Ker druge ljudi običajno ne moremo spremeniti, bo to tudi tebi težko uspelo.
Ker si se očitno odločila da v taki zvezi (odvisnosti) nimaš kaj iskati, vlečeš prave poteze, za katere ti lahko samo čestitam.

Veliko sreče na življenjski poti

p.s. Jaz bi te kar posvojil ;))))

No pa se moje skromno mnenje ki se je sicer odrazalo v mojem odgovoru na post “Odvisnost od odnosov”. Kar nekaj stvari je bolj jasnih. Prvo pa: Res je da se nima nihce pravice vtikati v preteklost kajti odnos se zacne ko pac dva “skleneta” odnos. Ampak vsi ste se zakadili v obtozevanje fanta za katerega ste pravilno ugotovili da je nesamozavesten ,ljubosumen se boji da ga zapusti itd. Noben pa se ni vprasal od kod to izvira. Povem da najbrz se nasa Vixi niti nebi zaljubila ali kaj imela s fantom ki jo ravno v njenih oceh nebi prekasal njenih kvalitet. Saj sama pravi da je “inteligentni, dinamični in na moč simpatični fant ” Po moje se je zaljubila v casu ko je on trdno stal na svojih nogah in bil zelo samozavesten. Sami pravite da je zapustil dolgoletno punco zaradi vas(mogoce si napacno predstavljam iz vasega pisanja – ce ni tako se oproscam) Pa najbrz tudi v tisti vezi je bil navajen na prav drug odnos in merila obnasanja(posestniski pa zgleda ze ni kajti cene bi se vedno obdrzal hiso, punco in se vas imel kot ljubico (verjemite preracunljivo samozavestnemu inteligentnemu moskemu to ne bi bil pac velik problem kljub vasemu samostojnemu nacinu zivljenja in razmisljanja(vazno je samo koliko dober je lovec da divjad misli da je gospodarica svoje usode)).Pustil ji je tudi hiso v kateri je pustil veliko zuljev ter tudi kot pravite tudi njegova starsa se locujeta. Torej njegova usoda zadnje case ni bila ravno mila do njega. Ob vsem tem ste mu ostali le se vi ki vas ljubi iz srca, pa vasa samozavest ki je expotencialno narasla z njegovim strahom da vas izgubi mu je z veseljem zacela postavljati pogoje. Mogoce se ne boste strinjali kajti res je odvisno od cloveka do cloveka kako sprejema bivse veze ampak povem vam da ni pravega moskega ki bi z lagodnostjo gledal srecevanje z bivsimi (se bivsi ko gre z vami na kafe si misli: to moja ze ne bi delala in lahko je ravno zaradi tega bivsi) No pa poglejte na isto stvar se z druge plati – Koliko zensk (ki res ljubijo) bi brez kancka ljubosumnosti(sicer ne tako izrazene kot jo izrazamo moski) gledalo kako njihov ljubi klice bivse in hodi z njimi na kavico. Kajti postavlja se vprasanje zakaj potem nista ostala skupaj ce se tako razumeta kajti kdor se razide po dolgem casu sigurno ni ravno prijateljsko razpolozen do drugega, ce seveda ni slo za bezno kratko zvezo z sporazumno prekinitvijo. In tistih 17 vez nisem razumel ali so resnicne ali si jih je namislil, kajti ce so resnicne morate vi delati na osebnostnem razvoju ne on kajti to ze meji na menjavanje moskih kot gat, s katerim od teh ste pa bili ze dalj casa v zvezi da lahko recete kako se je res truditi za zvezo ali ko ne gre vec samo recete dost je bilo , moskih je dovolj in greste v lov za novim dobrostojecim situiranim in ga odtrgate od familije ter ko se ga navelicate kot ste se sedanjega ga pustite. Hkrati s tem pa ko zgleda da je tipo v depresiji (ce govori o pistoli itd) ga pa se gonite iz stanovanja in k psihijatru ,skratka od vas ki vas ima rad in bi vse naredil za vas ce s prstom mignite. Sicer pa je to res najboljsi nacin da se ga znebite. Poleg tega pa sigurno ni vas zadnji moski kar se tudi zavedate in ste ga pokopali ze par mesecev nazaj. Zdaj manjka samo se rutinski rez.
Pa ne zameriti za kritiko ampak vsi so vam dali brez izjeme prav , kot tudi bi vam jaz dal glede na napisano , nobeden pa se ni postavil v kozo fanta ki mu ne gre trenutno prav lepo v zivljenju, hkrati pa da bi ga zenska razumela in mu pomagala ter zreducirala svoje “potrebe” in se mu posvetila da se nazaj pobere seveda ce ga ljubi, misli na svojo svobodo in kako je prikrajsana ker z bivsim ne more na kafe uf,uf,uf kaka tragedija. In vsi tisti ki ste taki privrzenci “osebne svobode” in bi se radi posvajali bi vas prav rad enkrat dal v par da bi videl kateri bi se prvi zlomil in zacel po kolenih prositi naj ga ne zapusti pa cetudi f*** z vsemi bivsimi skupaj. Oprostite ampak tako hinavstvo in pameti ko se to dogaja drugim, sam pa na varnem, me res razjezi.
Vixi tako da nebom krivicen ker res nevem kaksna oseba ste in sem vas lahko napacno ocenil ocitam vam le nerazumevanje tipa ki je padel nevem kam (mogoce depresijo) vsekakor pa trpi in mu je hudo(pa ne mogoce ravno zaradi razlogov ki ste jih nasteli ampak zaradi drugega. Res ima 30 let ampak vprasajte se kako bi bilo vam – izgubite hiso, starsi se locujejo, nimas kam iti , oklenil se je edinega upanja vas , ki pa mu odrekate pomoc zato ker mislite da ste ogrozena), Ce ste se zaljubili v takega kot pravite da je bil potem to se vedno je noter samo pomagajte mu da dobi to nazaj cene pa bolje Zanj da ga pustite (samo ga tudi potem ko se bo sam pobral in bo spet samozavesten postite pri miru in ga ne klicite na kavico).
Lep pozdrav pa brez zamere – vse je samo moje skromno mnenje.

Hvala za pogled z druge strani…. a ni tako divje, kot ste si zamislili.

Glede mojega nerazumevanja njega moram pritrditi, da ga težko razumem, zato pa se trudim, da bi ga. Vse do Tistega dne sva se vsak dan par ur pogovarjala o tem. Tudi zdaj greva do strokovnjaka… skupaj. Kar se številke 17 (fantov) tiče, je dejstvo, da je bila izrečena v afektu in je niti sam ni resno mislil, o sestajanju z bivšimi pa sva razčistila – da ne prenese, zato sem nehala – že pred časom.

Sončen pozdrav!
Vixi

Bravo, bravo. Z drugega zornega kota lahko zadeve zgledajo cisto drugace. S tem se boste najverjetneje strinjali tudi vi Dr. Rejec, kajne?
Kako je biti v taksnem polozaju, pa zagotovo vem jaz, ker sem dozivela precej podobno zgodbo-zgodbo Vixinega fanta. Na nek nacin, vendar ne popolnoma tako. Imam namrec vecjo sreco kot on. Moj partner me je poslusal in mi pomagal. Bilo je tezko zame sprejeti drugacne relacije in pojmovanja neke nove skupnosti dveh, ki se imata rada. Ampak sva uspela uskladiti mnenja in hotenja. Kaj ni prav to bistvo dveh, ki sta se odlocila ziveti skupaj. (sedaj sva porocena)
Hudo pa je, da morda Vixi svojega pravega obraza v casu, ko se je fant odlocil tako korenito spremeniti svoje zivljenje zavoljo ljubezni, ni pokazala.
In pustimo samozavest, racionalnost, inteligenco na strani. Kaj pa ima to veze z dusevno stisko, v kateri se je pojavil fant? Dajte, zaprite oci in se poskusajte postaviti v njegov polozaj? Ste se vedno samozavestni in….
Menim, da ima vsak clovek svojo kriticno tocko duhovne stabilnosti. In ko se nabere dovolj dejavnikov…
Razmislite.
Pa se nekaj. Najverjetneje ste tudi vi Vixi ogromno prispevali k temu, da je zapustil zeno in vse kar k temu spada? Ne verjamem, da je bil tako neumen, da je tako veliko potezo potegnil brez vase moralne podpore. Govorite namrec, kot da si vi tega sploh niste zeleli. Ali pa samo sedaj, ko vam do njega ni vec mislite drugace?

Irena čestitam za izvrsten odgovor!

Zanimivo mnenje. Pravzaprav se nobeden od nas ni niti skušal postaviti v kožo tega fanta.
Morda obstaja možnost da Vixi temu fantu pomaga. Da mu da vedeti, da je vreden ljubezni, da ga vzpodbuja…, skratka, da mu pomaga, da pride k sebi, da pride iz depresije in postane samozavesten. Če ga ima Vixi zadosti rada, bo morda celo to poiskusila narediti. Vendar je to nevarna igra. Žrtvovanje svojega časa za nekaj kar lahko prinese rezultat ali pa tudi ne. Saj pravzaprav veliko parov (morda večina)živi namesto v ljubezni v odvisnosti in so medsebojni vdori v zasebnost, neupravičeno ljubosumje pač način medsebojnega komuniciranja. Mi vsi tukaj moraliziramo o sveti ljubezni, pa je veliko vprašanje, če doma tudi v resnici tako funkcioniramo, kot tukaj govorimo.

Po mojem Vixi ne sme tolerirati takšnega obnašanja svojega fanta in ne glede na svojo (ne)sposobnost izgradnje trdne zveze mora iz takega odnosa pobegniti. Seveda mora to izpeljati na takten način, ki bo tega fanta čim manj prizadel, vendar včasih je treba določene stvari izpeljati za vsako ceno. Če se bo pustila izsiljevati, to pomeni, da ostaja v tej odvisnosti in zgodba se lahko potem tako nadaljuje še dolga leta…

Morda Vixi res ne zna ljubiti. Če je temu tako, potem so verjetno zato krivi starši, ki se niso dovolj ljubili in je pač živela, kot veliko Slovencev, v čustveno problematičnem okolju. Če je tako, se mora po mojem, ne glede na leta, naučiti ljubezni, prvi korak zato pa je vsekakor ta, da pobegne iz te odvisnosti, ki jo očitno zelo obremenjuje.

Spoštovana Ingrid,
tudi v nedsebojnih odnosih odnosih je tako kot z vrčem, ki hodi po vodo dokler se ne razbije, in ima končno tudi partnerska toleranca svoje meje,zakonitosti pa svoje izjeme.Nezaupanje samo je premostliva ovira, nesposobnost za zaupanje pa nikakor.Ljubosumnost je namreč peklenska muka tako za ljubosumnega kot za njegovo okolico in po pravilu s starostjo še narašča, tako da si ni mogoče obetati :” samo malo še zdržim, potem bo pa dobro”Ker gre za odraz pomanjkanja samozavsti, se z njeno krepitvijo ljubosumnost kvečjemu ublaži, še vedno pa preostane kot s pepelom pozabe prekrita žerjavica, ki se lahko vsak hip ponovno razplamti.(samo pihati ne smeš vanjo)

Iz pisma Vixi lahko sklepamo, da je zrela, dinamicna in samozavestna zenska s samostojnim misljenjem. Mislim, da je lahko vzor vsem zenskam. Jasno je tudi, da je fantu zelela pomagati in da se je trudila v tej smeri – saj ji je bilo tako nazadnje svetovano v tem forumu! ArghAngel jo obsoja iz moralnega stalisca in podvomi o njeni resnicoljubnosti. Ce bi bila Vixi frfotava radozivka, dvomim, da bi ji bilo kaj do tega, da resi zvezo, saj bi ji bilo jasno, kaj zvezo razdira – ocitno pa se precej bori zanjo, saj isce pomoc. Meni se ne zdi cisto sprejemljivo, da je prekinila prijateljstvo z bivsim na zahtevo svojega fanta. Pa tudi to ga ni pomirilo, kar pomeni, da tezava ni bila v tem! Vem, da prijateljstvo z bivsim vzbudi nekaj ljubosumja – v normalnem razponu. Toda, ce se stvari s pogovorom razcistijo, bosta partnerja nasla kompromis. Mislim, da je Vixin partner bolestno posesiven in jaz – sem se vedno na njeni strani in upam, da si ne bo pomisljala ostati pokoncna in neodvisna. To je zelo dober temelj za dobro zvezo – pri tem porocam iz prve roke. Toda enako pokoncnost in neodvisnost moramo ne le dovoliti pri partnerju, ampak jo tudi vzpodbujati! Celo razveseljevati nas mora, ne pa plasiti in buditi v nas ljubosumja! Aktivnosti, pri katerih s partnerjem nismo skupaj udelezeni, bi nas morale vsaj nekoliko bolj zanimati – ce ribari, ga lahko povprasamo o tem in to, prosim lepo, nad mejo obicajne vljudnosti. Na ta nacin bogatimo sebe in se lahko tudi marsikaj naucimo.

Morem priznat, da je knjiga super!!! Res je, da sem se v določenih momentih spoznal. Očitno je moje obnašanje včasih res postalo že bolano…. upam, da je to moje spoznanje prvi korak k rešitvi…

Zanima me ali imate “na zalogi” še kakšno takšno knjigo? Z vesljem bi jo prebral…mogoče kakšno takšno, ki bi mi dala novega elana in zaupanja v samega sebe!