S punco sva skupaj ze 10 mesecev od tega sva bila narazen 50 dni zaradi dela…
Sedaj ko sem spet doma (za vedno) se je pojavil meni nejasen problem..
Punca ne cuti potrebe po meni, noce pa me izgubiti… kako naj si to razlozim..
Rekel sem ji naj razmisli, saj clovek ce hoce ziveti skupaj ne more resevati probleme v sluzbi in popoldan se doma.. Namrec s taksno varianto je tezko ziveti.. Kaj se pravzaprav dogaja. Vprasal sem jo vec stvari, pa mi enostavno ne zna povedati odgovora. Ko sem ji rekel, pac da tako ne gre in da je bolje da se pustiva (kar meni seveda ni vsec in me zelo boli), je enostavno planila v jok in ni mi znala povedati vzroka.. Sedaj pa ne vem kaj naj naredim.. Ali naj pocakam in bo cas razresil svoje, ali naj “fizicno” prekinem naso zvezo (pac da koncamo)???
Ne vem kaj storiti… v taksni situaciji sem da enostavno sem zmeden nad dogajanjem…

lep pozdrav

Spoštovani Marko!

Prej ali slej se bosta morala začeti pogovarjati in to je tudi edina pot, da ugotovita, kaj je med vama narobe. Seveda bo koristno, če pri predlogih za pogovor ne boste nestrpni in ne boste delali prenagljenih zaključkov iz drobcev, ki se bodo kasneje morda izkazali kot povsem nepomembni.

Pozdravljen!
Jaz bi rekla, da tvojo punco definitivno nekaj žre. Poskusi se ponovno pogovoriti z njo. Res pa je, da ne smeš preveč siliti vanjo, ker je lahko učinek samo nasproten. Mogoče se je v tvoji odsotnosti kaj zgodilo, česar ti ne upa povedati??

Hvala za odgovor..

Imam se nekaj za napisati..
Zadeva je bila taksna, da sem zaradi dela bil odsoten 5 mesecev in sem se s punco videval le v petek, soboto, nedeljo, ponedeljek… seveda ker sem pac bil izcrpan zaradi dela (povprecno sem delal 13-15 ur dnevno 5 mesecev), sem potreboval tudi neke vrste pocitek..
Pac sedaj ko sem se koncno vrnil domov je prislo do tega, da se je punca “ohladila” in enostavno sva si rekla da tako ne gre naprej, oziroma mi je povedala, da ne ve kaj je narobe ampak sigurno to, da se z njo nisem dovolj pogovarjal… Ne vem kako naj si to razlozim oziroma kako naj ji dopovem v kaksni situaciji sem bil teh 5 mesecev v tujini in brez vseh kolegov…
Sedaj sva se cisto normalno razsla, vendar se vidiva vsak dan in jo tudi veckrat objamem ter potolazim, ampak enostavno ne vem ali noce ali ne razume, da sem sedaj tukaj in da ji lahko le sedaj posvetim to kar ji prej nisem mogel…
Sedaj pa ne vem kaj narediti, ker enostavno neprestano razmisljam o temu.. Pa tudi ne vem, ali je dobro, ce jo veckrat klicem in sprasujem in ji zastavljam vprasanja?

hvala

Spoštovani Marko,
nekoliko nenavadao se mi zdi trditev, da sta se z dekletom drug drugemu odtujila zadi vaše odsotnosti, ko vendar pišete, da sta se videvala štiri dni v vsakem tednu.Ali se v tem času nista nič pogovarjala?”Zakrpana zveza” včasih res drži, vendar mora biti zanjo dovolj siceršnjih skupnih interesov. Najbolje bosta vedela, če vama je res do skupne prihodnjosti, če si odgovorita na vprašanji, kako si predstavljata drug drugega čez dvajset let in kot starša odraslih otrok, ki so se že odselili na svoje.Prepogosto vpraševanje lahko postane podobno zasliševanju, to pa ni prijetno, zato bodite čim previdnejši, vendar brez strpnega pogovora ne bo šlo.

hmm ne vem. ampak mislim da je bila samo oddaljenost.. sedaj ko sem doma me veckrat poklice in vidim, da ji ni vseeno ampak (v soboto) sva koncala ampak ne za prav ampak za cas de se odloci kaj hoce… Nisva taksna da bi se varala, mislim da sva se premalo pogovarjala o najinih problemih, ampak mislim, da ne more samo samo mene krivit da se ne pogovarjam.. saj mora tudi ona zastavljati vprasanja.. sedaj ne silim v njo, vendar se lepo pogovarjam (nezen glas, pohvala, ljubkovanje) in opazil sem, da so se stvari malce spremenile.. na bolje 🙂

kaj mi se svetujes ?

Tina je pisal/pisala:
>
> Pozdravljen!
> Jaz bi rekla, da tvojo punco definitivno nekaj žre. Poskusi
> se ponovno pogovoriti z njo. Res pa je, da ne smeš preveč
> siliti vanjo, ker je lahko učinek samo nasproten. Mogoče se
> je v tvoji odsotnosti kaj zgodilo, česar ti ne upa povedati??

Hmmm..
Pac dekle ki jo imam sedaj mi je priznala, da se ne zna odpreti, oziroma da si ne dovoli, da bi se odprla (pac slabe izkusnje z bivsimi).. ampak dvomim da je to vzrok.. Sedaj sva se razsla “v navednicah” saj sele sedaj vidiva, da nas spet nekaj vlece skupaj.. Prislo je do obratnega efekta, da me ona poklice z cisto drugacnim glasom.. jaz pa ji na lep nacin odgovarjam in se pogovarjam.. Seveda vem, da se zaveda da jo imam rad in pravtako se jaz tega zavedam ampak..

– nepotrebna vprasanja “zakaj” ji ne zastavljam, ampak skusam ta dan ko se z njo pogovarjam in dobim posvetiti le njej…
– videl sem, da bo nekaj iz tega, ampak moram biti previden…

1. kaj in kako naj se obnasam?
2. nepotrebna vprasanja z najino preteklostjo? (da , ne)?

opazil sem spremembe in sicer, da je osamljena, ko sem jaz malce bolj vesel (ce se delam da sem vesel), vidim, da ji ni vseeno, potem pa ko stegnem roko, in jo pobozam vidim, da zamezi in se crta…

Sedaj pa je spet nova faza, ko res ne vem kaj bi…
kako naj obravnavam to fazo.. ce prevec hitro, potem ne bo dobro, ce prevec pocasi se bojim da se bo odtujila, nekaj vmes..
kaj mi svetujete vi..
kako naj se obnasam? o cemu naj se z njo pogovorim…
sem resen fant in nisem taksen, da bi dekle zaniceval, jo zmerjal ali tepel.. se manj pa varal..

lp
Marko

Vsekakor potrpljenje. Ves, zenske smo vcasih zelo cudne in zakomplicirane in same ne vemo kaj bi pravzaprav rade. Vcasih je to povezano tudi z leti. Predvidevam, da je punca se zelo mlada. Vse kar bi vec rekla bi bilo pomesano ze z mojo induvidualnostjo in bi izhajala iz sebe same. Jaz npr. bi se tako obnasala samo, ce bi se malo custveno ohladila do partnerja. Takrat bi potrebovala cas za razmislek, za zrelo presojo svojih custev. Ampak to sem jaz. Ona je pa iz cisto drugega testa. Res pa je nekaj: bolj bi v mojih trenutkih negotovosti partner rinil vame, slabse bi bilo.