Lep pozdrav vsem bralcem. Imam velik problem in se tudi obračam na vas bralce foruma. Sem 24 let star ter sem imel štiri leta resno razmerje z punco katera ni bila iste vere ter nacije kot jaz.( jaz nisem slovenec) Torej tukaj je nastal moj velik problem. Ves čas sem mislil kako nama bo uspelo obdržati takšno zvezo. Ljubila sva se že od vsega začetka ter ni bilo nikoli velikih problemov vse do lani ko sva šla narazen. Odločitev za ta korak je naredila ona. Kajti pri njih doma so me imeli vsi radi vsaj tako je kazalo vsa ta leta. Ne vem kaj se je dogajalo ravno pri njih ampak vem pa da je njena mati veliko vplivala da sva šla narazen. Od tistega dne je minilo dolgo časa. Kaji nisva hodila kakšni mesec nato pa sva se le nekako našla in začela zelo nenavadno razmerje. Za najino zvezo ni smel vedeti noben od njenih staršev. Pri meni je bilo vse urejeno kajti nobeden mi ni hotel prekrižati moje želje. Začelo se je vedno bolj čudno ona je začela velikokrat hodit po svoje kot da je resnično sama kajti da sva skupaj niso vedeli niti njeni prijatelji ,sosedi, bistvo skoraj nobeden. Mene je to početje skoraj ubilo, kajti tako ponižno sem se počutil vedno zraven nje. Nikoli ne moram razumet da po štirih letih lahko nastane takšno razmerje.Začela mi je govorit le kako se bova pročila kako bova praznovala praznike toda jaz nisem mogel verjeti zakaj je postala kar tako odločna gledeh teh vprašanj ,kajti to sva že neštetokrat rešila. Jaz sem ji vedno dejal da praznujma oba praznika ter se poročila na matičnem uradu in veselica torej ne cerkveno. Torej tako sva živela skoraj tri mesece dokler nisva šla spet narazen. Od takrat ni minilo par dni ko si je našla drugega fanta. Skupaj sta že kaki mesec in pol. Od takrat dalje mi je pošiljala ljubezenske e-maile, telefonske klice….. Vedno me je ljubila kakor jaz njo bil sem ji prvi fant in se navadila drug na drugega . Vem pa da je to BILO in ni več .Ne razumem pa da mi govori da me še vedno ljubi in da ne more biti z mano ker doma se ne strinjajo več o tem.. Kajti od takrat ko je začela z drugim je nisem hotel več videti niti slišati . Vse prijateljice od nje so mi rekle kako je nesrečna ter kako ga ne ljubi. Nerazumem zakaj je torej z njim. Vem da sem napisal precej na dolgo ampak boli me da je razlog prav v tem da sva šla narazen. Nevem pa zakaj jo ljubim bolj kot sebe. Zanima me če se takšna zveza kot je bila moja sploh gdaj obnese in če je res lahko vpliv staršev tako močan ali me je nehala ljubiti ni mi je hotela na drugačen način to povedati.. Za odgovore ter bilo kakšno koristno informacijo kako to preboleti ali ukrepati se vam zahvaljujem………

Spoštovani Denis, opisali ste nam osebno bolečino, ki se pojavlja vse od časov Romea in Julije, le z nekliko drugačnimi predznaki.Človeku se zdi skoraj nerazumljivo in obžalovanja vredno, kako je možno, da v enaindvajsetem stoletju sredi Evrope odraslemu in samostojnemu človeku, ki si je zastavil trdne življenjske cilje lasta družina te cilje prepove in svojo prepoved tudi uresniči, pa se vendar prav to dogaja!
Šibka tolažba:žena,ki ne zna uveljaviti svojih pravic zase, bo tudi v zakonu ostala v pasivnem pričakovanju odvisna in ne bo zmogla nuditi tistega dela aktivne opore,ki je za uspešno učinkovanje partnerskega odnosa nujno potrebna.
Nasvet:prenehajte se smiliti sam sebi in se odločnostjo,ki jo obvladate, usmerite k novim znanstvom!