Pozdravljeni!

Stara sem 22 let in imam 2 leti starega otroka. Po porodu se mi dogaja da si ne želim več imeti spolnih odnosov, kar me zelo moti, vendar enostavno nimam niti želje več po tem. Mož je bil do sedaj dokaj strpen, sedaj pa tudi njemu to že ni več všeč. Otrok me čez dan toliko izmuči, da sem enostavno zvečer preveč utrujena, da bi lahko sploh še kaj počela. Običajno grem v posteljo že ob 9 uri, redko kasneje. Sem tudi zelo obremenjena, ker še hodim v šolo. Opazila sem da se ne znam več sprostiti, vsaka stvar me moti, če ni doma vse pospravljeno takoj postanem nemirna. Vem da je to narobe, ker te stvari niso tako pomembne v življenju, ampak tudi če se poskušam kontrolirati mi nekako ne uspe.
Glavni problem pa je seveda splnost, če me mož že pripravi do tega vedno uživam in mi je lepo z njim, ampak večji problem je da me do tega pripravi. TUdi na samem začetku, sem nesproščena in me vse boli, zato mi je še toliko težje

Lepo prosim za odgovor, ker me že resno skrbi.

Spoštovana Mateja,
želja po spolnosti vam popušča, ker ste preutrujeni,ker se poleg vseh naporov za ohranjanje urejenega doma razdajanja družini še šolate. Spolnost je namenjena uživanju, sproščanju, v ta namen pa morate imeti čas in nobenih nerešenih skrbi v glavi, zato vas bo začela zares mikati, ko se boste svojim siceršnjim življenjskim ciljem dovolj približali, predvsem končali šolanje in si omogočili zadosten vsakodnevni počitek.Psihodinamiki bi sicer rekli, da vas od spolnih odnosov odvrača tudi podzavesrten strah pred novimi napori, ki bij jih prinesla nova nosečnost in kasnejša nega še enega otroka, vendar tako razlago prepustite njim.Zaenkrat pa naj velja, de se vam bo želja po spolnosti vrnila, ko si bosta z možem razdelila domače obveznosti, ko si boste lahko vzeli zase vsaj uro prostega časa dnevno in ko boste dobro naspani.Sploh pa ,ali je kaj narobe s spolnim odnosom popoldne?

Kako si želim, da bi bilo pri meni tako in bi vedela kar vem sedaj.
Popolnoma enako sem podoživljala štiri leta in upala na povrnitev normalne želje po spolnosti. Tudi prišla je, toda žal prepozno. Ne vem kdo je bil bolj ” kriv “. Jaz ali mož. Polletna avantura, za katero nisem vedela, saj sem imela dovolj skrbi s seboj in vsakodnevnimi skrbmi je vse še poslabšala.
Pa nočem reči da se ti bo zgodilo enako – srčno upam, da ne. Tega ne bi želela niti najhujšemu sovražniku – niti njej ne, ki mi je vzela vso voljo do življenja.
Svetujem ti, da se pogovorita in skupaj vama bo uspelo tisto kar sva midva zamudila.