Kam pa se lahko obrneš, če ti tudi psihiater ne more pomagat (zaradi neurejenih družinskih razmer in alkohola v družini). Začasno ti že lahko ponudi olajšanje in tablete ipd. ampak ko se vrneš domov si spet na starem – očeta ne moreš ravno ven vržt in črtat iz svojega življenja. In ko se že odseliš, se spravi na brata in mamo. In ko jih sprejmeš k sebi v ponajemniško stanovanje (medtem je oče sam v dvosobnem), prihaja k tebi in ti grozi – naj pokličem policijo (saj ni nikogar fizično poškodoval ta trenutek, zato se ne smejo vmešavat)? In ko to grozi, ker daješ mami potuho in jo nagovarjaš, naj se že enkrat loči in začivi človeka vredno življenje, začne groziti tudi tebi.

Ne znajdem se več in ne verjamem več v nobeno institucijo, saj mi do sedaj še nobena ni pomagala. Enostavno se mi zdi, da si prepuščen samemu sebi – če sem iskrena pa niti ne vem, kaj bi kdo naredil (razen da bi očeta zaprli in pridržali na kakem prisilnem zdravljenju alkohola – ampak ko pride ven, bi bil pa spet hudič).

Nasvet?????????

LP

Neda

Spoštovana Neda,
vtis imam, da z vašim psihiatrom še nista našla skupnega jezika. tisti ŠE povdarjam, kr menim, da ga vsekakor boste, če boste le hoteli.Če bi ga namreč dovolj dolgo poslušali, bi vam povedal kateri dejavniki bi sploh omopgočili začasno motivacijo vašega očeta za zdravljenje.Začetna motivacija mora biti vsekakor zunanja. Na prvem mestu je pritisk družine, ta je bil v vašem primeru doslej nezadosten.Priskrbite si podporo še drugih sorodnikov potem pa od očeta ko je trezen, zahtevajte naj se gre zdravit.Pri tem mu obljubite vso svojo podporo, odrecite pa mu tudi vse svoje usluge,če bo še naprej pil. Ob nasilniškem obnašanju brez slabe vesti zaradi lastne zaščite pokličite policijo. Drugi razlog za zunanjo motivacijo je pritisk delovnega okolja.Do tega pride največkrat zaradi kršitev delovnih dolžnosti ( pijanost na delovnem mestu,zanemnarjanje varnostnih predpisov in posledično ogrožanje ljudi ipd) v ta okvir sodi tudi odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vinjenosti med vožnjo, tretji motiv pa je pritisk, ki ga dajejo lastne telesne težave povzročene z alkoholom( subjektivno sta najbolj moteči alkoholna polinevropatija in alkoholna simptomatska epilepsija)
Vsi dejavniki zunanje motivacije morajo delovati dovolj dolgo preden se zasvojeni odloči za zdravljenje, torej vztrajajte!

Žal je bil pritisk družine nezadosten, kr je oče že preveč zabredel – zaradi nasilja in alkohola sem se celo odselila, a tudi to ni bilo dovolj. Oče je invalidsko upokojen zaradi možganske kapi, tako da mu zaradi službe “ni treba skrbet” oz. s te strani nima motivacije. Mislim, da tudi trenutno ločevanje in mamina selitev ne bosta vplivala na prenehanje pitja, le še bolj bo nasilen. Trenutno je v priporu zaradi nasilja (ne bi konkretizirala) in naj bi bil tam cca 1 leto, je pa mami že zagrozil, naj le počaka da pride ven. Na zdravljenju smo vztrajali 10 let – torej predolgo, da bi nas jemal resno in mislim da nam tudi sedaj ne verjame, zato grozi. Oče je pred meseci pri osebni zdravnici povedal, da ima težave z alkohoom in dobil neke tablete proti abstinenčni krizi, mislim pa da ga ni resno vzela, saj se pred družbo zelo dobro pretvarja (sosedje so bili pa priče izgredom). Tako je jemal te tablete, Apaurine in še množico drugih zdravil … in alkohol.

Hvala za vzpodbudne besede,

Neda