Se zahvaljujem za odgovor, ki mi je bil poslan še meseca decembra, zaradi bolniške se nisem mogla prej javiti.
Torej šlo se je za mojega moža, ki se občasno napije in ima potem razne izbruhe in izpade, kar najbolj prizadene mene in tudi najino 15 mesecev staro hčerko.
V odgovoru ste mi napisali, da je mož zasvojen alkoholik in naj bi se odšel zdravit.
Jaz sicer nisem čisto prepričana, da bi bila ta vrsta zdravljenja prava, ne vem mogoče se motim. Jaz sem bolj pri njemu opazila, da je strašansko občutljiv, hitro se razburi, je velikokrat napet, ne prenese nobene kritike na njegov račun (včasih prav rabi veliko hvale, bognedaj graje) in zelo rad sam sebe hvali in s tem potrjuje svoje zadovoljstvo in svoj ego. Včasih tudi ni samozavesten in ko kaj popije je potem ves zadovoljen, da lahko brez problema nastopa in stresa šale ali pa neumnosti in se po mojem zelo sprošča s tem. Ampak to zdaj sploh ni toliko pomembo kot to da s svojim obnašanjem, ko se ga napije, ruši najino vezo.
Take stvari pa sem že opazila pri mnogih moških: ko so trezni so nule, ko pa je pod vplivom alkohola je pa vse naj naj (nič jih ni strah, so samozavestni, neobčutljivi, skratka jih to očitno sprošča ko so pod vplivom). Predvsem me zanima ali ni to bolj potrebno psihoterapije kot zdravljenje alkoholizma. Vsaj jaz si mislim, da to nebi škodovalo. Sicer sem možu to že nekaj omenila, vedar o tem sploh noče slišati in pravi, da z njim ni nič narobe, da je kompleten in idealen moški.
Ob teh besedah se človek lahko samo nasmehne in si misli svoje, vsaj jaz sem si.
Skratka vesela bom še kakšnega odgovora ali menja o teh smotanih alkoholikih, ki si ne znajo ali pa nočejo pomagati.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Maja

Spoštovana Maja!

Vsaka obravnava družinske problematike, kjer je vpleten alkohol je psihoterapevtske narave,se pravi da razčlenjuje motnje v medosebnem funkcioniranju s pomočjo izsledkov psihodinamskih behaviorističnih (vedenjskih), realitetnih in drugih psihoterapevtskih tehnik. Kaže, da ima vaš problem različne dimenzije, ki jim je skupno le prijemališče – vajin odnos. Slednje bo vsekakor treba začeti razreševati, če vam je ljubše v obliki partnerske terapije, ki poteka na Psihiatričnem dispanzerju na Njegoševi, tam se morata vsekakor oglasiti skupaj.

Vaš mož je nezrela neodrasla osebnost, temu primerno se morate do njega obnašati, da si olajšate življenje. Njegovo zdravljenje bi se moralo nanašati na pridobivanje samozavesti. Verjetno ga boste težko spravili k terapevtom, mu pa lahko sami pomagate tako, da spodbujate njegove dobre lastnosti in sposobnosti in kolikor je mogoče spregledate njegove slabosti.
Rudi

Spoštovana dr.Rejec in g.Rudi!

Najlepša hvala za vaše nasvete, se kar strnjam za vašima odgovoroma in upam da bom nekako uspela rešiti ta problem. Vidim da ima kar veliko moških podobne probleme(prebrala sem temo psihološko naslije)samo da je moj mož v treznem stanju precej drugačen, kadar pa je pod vplivom alkohola pa se zelo podobno vede kot opisani mož gospe Sonje. Med tem sva imela z možem tudi pogovor o tem problemu in ga seveda to zelo skrbi in se med tem kar trese, ima tudi zelo slabo vest in na sploh je čisto na tleh ko ugotavlja svoje napake. Nekoliko se je tudi popravil in jaz upam da bova rešila zadevo v pravi smeri.

Še enkrat hvala in lepo pozdravljeni!

Maja

Zivjo!
Nekaj mojih razmisljanj;
Za alkoholizem, po mojem mnenju, ni dovolj alkohol!
Za alkoholizem je potrebna določena osebnostna struktura.
Najprej – odločitev, da postane alkoholik, nizka samozavest, samouničevalnost, ..itd.itd.
Poleg tega pa še; npr. partnerica, ki je spregledala, da je bodoči mož poln problemov, katerih nima namena reševati………….razen z alkoholom.
Strinjam se z Ruglom, ki pravi, da če bi bile ženske bolj samozavestne in ljubile najprej sebe, potem ne bi bilo nobenega alkoholika poročenega.

Zdravljenje alkoholizma brez psihoterapije, ni zdravljenje, ampak abstinenca.

LP sasa.