POZDRAVLJENI!

MOJA MATI IMA ZNANKO, KI IMA PARKINSONOVO BOLEZEN. JE V INVALIDSKEM VOZIČKU, BREZ VOLJE, VELIKO JOKA. ZANIMA ME, DO KATERE MERE SE LAHKO STANJE PRI TAKI BOLEZNI IZBOLJŠA IN KAKO. ZELO RADA BI JI POMAGALA. PRED BOLEZNIJO JE BILA POLNA ŽIVLJENJA. KATERA ZDRAVILA ŽE UŽIVA NE VEM IN TUDI HODI NA PREGLEDE K SPECIALISTU.
ALI PRI TEJ BOLEZNI POMAGA MOČNA VOLJA, DA BI OB SOČASNEM UŽIVANJU ZDRAVIL OMENJENA GOSPA LE LAHKO BOLJ KVALITETNO IN POLNO ŽIVELA? IN ALI JE MOŽNO, DA BI SPET LAHKO HODILA?
ZA ODGOVOR SE VAM V NAPREJ ZAHVALJUJEM IN VAS LEPO POZDRAVLJAM!

KSENIJA

Spoštovana Ksenija!

Parkinsonova bolezen spada med nevrološke težave in glavnino njenih motenj zdravijo nevrologi, se pa kot komponenta pojavlja depresivnost, ki jo je moč še zadopvoljivo obvladovati z zdravili. V vsakem primeru pa mora pacientko videti zdravnik, ki se bo odločil tudi za izbiro medikamenta, glede na druge dejavnike: stanje srca in ožilja, dietne restrikcije, ohranjenost mentalne kapacitete itd.

Strokovna literatura navaja, da se pri Parkinsonovi bolezni pojavi depresija pri do 50 odstotkih bolnikov! Pojavijo se lahko tudi dolocene motnje osebnosti. Depresivna motnja seveda terja zdravljenje, v ospredju pa je zdravljenje Parkinsonove bolezni. Zdravljenje depresije je lahko vcasih nekoliko v nasprotju z zdravljenjem Parkinsonove bolezni, saj nekatera zdravila poslabsajo tresenje, ki ga pri tej bolezni opazamo, zato obravnava takih bolnikov ni preprosta. Vendar pa depresije ne bi smeli zanemariti kot nekaj, kar ni motece, ali kar bo izginilo samo po sebi.

Pri Parkinsonovi bolezni gre za okvarjanje zivcnih celic v dolocenih mozganskih strukturah in mozganskem deblu. Pojavijo se motnje dolocenih zivcnih prenasalcev, predvsem dopamina. Ta dopamin lahko z zdravili uspesno nadomescamo, ne moremo pa pozdraviti samega vzroka bolezni, zato ta napreduje. Bolniki imajo tezave s hojo – tezko zacnejo hoditi, ko pa hodijo, jih vlece nekoliko naprej, koraki so majhni, drza je skljucena, v kolenih so noge skrcene, bolniki tezko dohajajo svoje telo, ki sili naprej, in pogosto zato padejo. Tezko je seveda soditi, kako je napredovala bolezen pri vasi znanki. Ce je bolezen nastopila nedavno tega, so moznosti za delno ustavitev njenega napredovanja boljse, saj imamo pestro izbiro zdravil (poleg nadomescanja dopamina).

Pri do 20 odstotkih bolnikov se pojavijo tudi dusevne motnje in demenca. Te se pojavijo bodisi zaradi motenj pri Parkinsonovi bolezni, bodisi zaradi starostnih sprememb.

Ce ima vasa znanka ustrezna zdravila, pa se zanje zdi, da niso ucinkovita, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Bodisi je treba spremeniti odmerek in casovno dajanje zdravil, ali pa se za Parkinsonovo bolezen skriva parkinsonizem, ki ima nek drug vzrok (druga bolezen). Zal pri nadomescanju dopamina opazamo ucinek “izzvenevanja”. To pomeni, da zdravila vedno manj “primejo” in ne zalezejo vec toliko, kot so na zacetku.

Strokovna literatura navaja, da se pri Parkinsonovi bolezni pojavi depresija pri do 50 odstotkih bolnikov! Pojavijo se lahko tudi dolocene motnje osebnosti. Depresivna motnja seveda terja zdravljenje, v ospredju pa je zdravljenje Parkinsonove bolezni. Zdravljenje depresije je lahko vcasih nekoliko v nasprotju z zdravljenjem Parkinsonove bolezni, saj nekatera zdravila poslabsajo tresenje, ki ga pri tej bolezni opazamo, zato obravnava takih bolnikov ni preprosta. Vendar pa depresije ne bi smeli zanemariti kot nekaj, kar ni motece, ali kar bo izginilo samo po sebi.

Pri Parkinsonovi bolezni gre za okvarjanje zivcnih celic v dolocenih mozganskih strukturah in mozganskem deblu. Pojavijo se motnje dolocenih zivcnih prenasalcev, predvsem dopamina. Ta dopamin lahko z zdravili uspesno nadomescamo, ne moremo pa pozdraviti samega vzroka bolezni, zato ta napreduje. Bolniki imajo tezave s hojo – tezko zacnejo hoditi, ko pa hodijo, jih vlece nekoliko naprej, koraki so majhni, drza je skljucena, v kolenih so noge skrcene, bolniki tezko dohajajo svoje telo, ki sili naprej, in pogosto zato padejo. Tezko je seveda soditi, kako je napredovala bolezen pri vasi znanki. Ce je bolezen nastopila nedavno tega, so moznosti za delno ustavitev njenega napredovanja boljse, saj imamo pestro izbiro zdravil (poleg nadomescanja dopamina).

Pri do 20 odstotkih bolnikov se pojavijo tudi dusevne motnje in demenca. Te se pojavijo bodisi zaradi motenj pri Parkinsonovi bolezni, bodisi zaradi starostnih sprememb.

Ce ima vasa znanka ustrezna zdravila, pa se zanje zdi, da niso ucinkovita, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Bodisi je treba spremeniti odmerek in casovno dajanje zdravil, ali pa se za Parkinsonovo bolezen skriva parkinsonizem, ki ima nek drug vzrok (druga bolezen). Zal pri nadomescanju dopamina opazamo ucinek “izzvenevanja”. To pomeni, da zdravila vedno manj “primejo” in ne zalezejo vec toliko, kot so na zacetku.