Sem mati dveh otrok. Pri drugem otroku, starem pol leta opažamo pretiran strah, ki se je pojavil že kmalu po rojstvu. Pri novorojenčku se je strah kazal kot močna reakcija (otrok se je stresel, zakrilil z rokami ali močno zajokal) na nenaden zvok (kašljanje, zvonec, začetek pogovora). Sedaj pa se prestraši tudi pri za njega nepričakovanem vidnem dogodku (če zagleda človeka, katerega bližine se ni zavedal). Tudi iz spanja ga v trenutku zbudi že polglasno kašljanje ali tresljaj.

Otrok je bil mesec dni prezgodaj rojen, porod pa je prehitro potekal. Takoj po porodu je imel rahle znake nezrelosti in občasen tremor zgornjih ekstremitet.
Stanje se je v parih dneh normaliziralo.

Ali je strah povezan s prezgodnjim porodom? V kolikšni meri je tak pojav pri dojenčkih normalen, saj pri prvem otroku tega nismo opazili?
Ko smo z dojenčkom, smo sicer bolj pazljivi, vendar nas zanima, ali je zaradi tega potrebna še kakšna druga posebna pozornost?

Za odgovor se lepo zahvaljujemo.

Spoštovana Darja!
Pri vašem sinu gre najverjetneje za prehodno motnjo, ki lahko spremlja začetno nezrelost.Ker je za natančno analizo vzrokov in okoliščin otrokovega strahu potrebno upoštevati več podatkov (tudi vaših osebnih), vam priporočam,da se oglasite pri pedopsihiatru na Pediatrični kliniki v Ljubljani, saj je treba za oceno stanja in opredelitev terapije ( vedenjske ali kake drugačne) otroka tudi neposreno pregledati.
Lepo pozdravljeni!

Tudi pri naši trimesečni hčerkici opažamo podobne znake-pretiran strah na dražljaje iz okolja-zelo hitro se ustraši, zajoka in pričnejo se ji tresti rokice. Tresenje rok se pojavi tudi ko je utrujena-zaspana ali ko se joka. Ne vem, kaj naj storimo. Ali se bo to uredilo samo do sebe ali je potrebno iti k zdravniku.

Spoštovani Stane,

stanje, ki ga opisujete pri svoji hčerkici je v ranem otroštvu dovolj pogosto in lahko predtavlja le eno od faz reakcije na spoznavanje novih dražljajev. Če bi se strah sploh ne polegel, nemir pa stopnjeval, bo treba obiskati pediatra, vendar običajno težave minejo brez pomoči.

Stane!

Naš Matija je sedaj popolnoma zdrav petnajst mesečni otročiček, ki se normalno razvija. Težave so bile začasne in so izginile same od sebe.
Očitno je bila nezrelost otroka tisto, ki je povzročila pretirano občutljivost in strah.

Veliko veselja z vašim sončkom,

Darja

lep pozdrav,
hčerka je stara 19 mesecev in včasih iz enega konca sobe zelo na hitro priteče k meni in po malo “jokca”, in tišči glavico v moje noge. Prvič sem ji rekla če jo je strah in mislim, da sedaj že ve kaj to pomeni…večkrat se zgodi da kar na enkrat priteče do mene se stiska k meni in reče: “stlah, stlah”potem ji rečem da greva pogledat in naj mi pokaže česa se je tako ustrašila in me pelje do okna in pokaže ven, kjer so drevesa,…je možno da ima že bujno domišljijo in si predstavlja vse mogoče…in ali je to normalno?to se ne dogaja kar naprej, mogoče 1x na 2 dni…

hvala in lp sanja

počakajte. ni pogosto, nudite ji varno zatočišče in se temu ne posvečajte več kot je nujno potrebno. Strahovi so sestavni del razvoja.

lp

Pozdravljeni,
Imamo zdravo in lepo razvijajoco se 10 mesecnico, ki se strasno boji kolesarske celade. Tresti in jokati se zacne ze ce jo kdo prime v roke ali dojencico pribliza mestu, kjer je celada spravljena. Na glavo smo ji jo dali samo enkrat, v trgovini in ker se je odzvala s strahom smo jo takoj sneli in sedaj je en teden v dnevni sobi na vidnem mestu. Vsak dan nekdo celado prime v roke, jo drugace obrne, vanjo smo dali igracke itd., ne priblizujemo pa se ji vec z dojencico v narocju. Zelo ocitno ve, da je celada v prostoru, stalno pogleduje k nje in se priplazi k nogam vsakic ko jo dlje casa gleda, se boji in zeli, da jo pomirimo, dvignemo, kar tudi seveda vedno storimo. Nikakor nebi radi prehitevali ali otroka v karkoli silili, ko se ne bo vec bala bomo pac poiskusili, ce se je ze pripravljena celade dotakniti, zanima pa me ali na tej stopnji sploh delamo prav. Bi bilo boljse, da celado za nekaj casa skrijemo? Mislili smo, da se bo navadila na njeno prisotnost, ampak ne vemo pa koliko casa naj bi to vzelo in koliko casa je sploh primerno, da pustimo, da otrok pogleduje s strahom na polico. Jaz bi jo za par dni pospravila, ali imate kake razloge proti temu, npr.da bo ob ponovnem soocenju se slabse? Mislite da bi morali opustiti celado v postoru ne samo za par dni ampak za dlje, mesec, dva? Zelimo se izogniti kaki kriticni napaki v ravnanju s tem strahom, da nebi na dolgi rok deklici tega strahu celo poglobili zaradi nevednosti. Najlepsa hvala za nasvet in lep pozdrav, Nika

Pozdravljeni,

največjo napako boste storili, če boste iz tega naredili cel halo. Otroci se bojijo marsičesa, mi jim moramo zagotoviti varnost, oni pa morajo s časom zaupati naši oceni, kaj je za njih varno in kaj ni. Se pravi, če je čelada nenevarna (in je moje mnenje da je), bi jo jaz pustila tam kje jo sicer držim, uporabljala bi jo normalno in bi vajo ponavljala dokler se ne bi otrok prepričal, da je čelada popolnoma nenevaren predmet s katerim se bo pogosto srečal. Otroka lahko potolažite, ampak ne pretiravajte s tem, ker mu pošiljate napačno sporočilo, da je z razlogom prestrašen. Bodite sproščeni, nasmejani, ne bodite preveč pozorni na čelado in se bo s časom tudi otrok sprostil.

Lep pozdrav,