Moja prijateljica nima računalnika zato vam pišem jaz namesto nje,ker jo nekaj zanima.Takoj ko sem zagledala vašo stran,sem ji predlagala da se lahko obrne kar na vas.
Zanima jo če ima anoreksijo.Namreč neprestano hujša,ker misli,da je debela.Ljudje ji sicer govorijo,da njeni postavi nič ne manjka,ampak ona je drugačnega mnenja.Tudi po več kot šest ur lahko zdrži brez hrane,nato pa je nezdravo hrano kot so npr.sladkarije.Po vsakem obroku,ki ga zaužije gre telovadit,da porabi te kalorije.Če se prav ne motim je podobno pri bulimiji s tem,samo da pri anoreksiji ne greš bruhat,ampak greš pretirano telovadit.Zaupala mi je,da je že dala prst v usta(napoti k bulimiji),vendar ni mogla bruhati.Večkrat ji je slabo kar poje.Rekla mi je,da bi rada nehala s tem,najbolj pa s pretirano telovadbo,vendar se je ne more odvaditi.Če prav razumem,je že globoko zabredla v težave in je malo možnosti,da bi se pozdravila če ima res anoreksijo.
Zelo sem v skrbeh zanjo in nevem kako naj ji pomagam,Mislim,da ji ni pomoči kot ostalim puncam,ker sem že veliko slišala in prebrala o tem.Vseeno močno upam,da se ji bo stanje kdaj izboljšalo,čeprav dvomim.Saj ne želim,da pristane v bolnici ali pa kje drugje.
Prosim vas,da mi čimprej odpišete,če vam bo čas dopuščal.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam!

Patricija

Spoštovana Patricija!
Težave, ki jih opisujete pri vaši prijateljici res “dišijo” po tistih motnjah hranjenja, kamor štejemo anoreksijo ni bulimijo, vendar niste napisali na primer kakšen je njen “body mass index” to je razmerje med težo v kilogramih telesne teže ulomljeno s kvadratom telesne višine v metrih.Če znaša rezultat pod dvajset in se hkrati menstruacija pojavlja neredno ali pa sploh dalj časa izostane, bo smiselno obiskati tako ginekologa kot psihiatra, slednjega pa vsekakor že zaradi očitnega pomanjkanja samospoštovanja.Če je sama neodločna, jo k psihiatru pospremite vi!
Lep pozdrav!

Spostovana dr.Rejec!

Moja prijateljica je imela tudi podobne težave, vendar je zelo žalostno, da je pri naših psihiatrih (v Ljubljani) naletela na popolno nerazumevanje težav in napačen pristop k zdravljenju; eden najbolj znanih psihiatrov ji je celo parkrat nedvoumno namignil, naj hodi k njemu na plačljive ure terapije, ker sicer v kliniki zanjo nima časa, čeprav je bila že povsem na robu obupa! Kako naj potem človek zaupa takim ljudem – vem da so med vami tudi dobri psihiatri, ampak dokler je vmes dosti slabih, boste žal ljudem veliko več škodili, kot koristili!

S pomočjo strokovnih knjig in veliko truda, sem ji največ pomagal jaz in njeni bližnji, ki sem jim moral razjasniti situacijo, kajti dejstvo je, da (čeprav povsem nehote) na te in podobne težave v največji meri vplivajo starši.

Ker bo težave gospodična izredno težko rešila sama, vi kot prijateljica pa lahko poskusite, vendar priporočam ogromno optimizma in razumevanja in potrpežljivosti, priporočam pa, da poišče psihiatra, s katerim se najprej pomenite vi in ocenite, ali je v redu ali ni (če ne bo pripravljen poslušati vas in sprejeti na pogovor tudi njene starše, in vam obljubiti, da se bo z vami ali starši, kot tudi z njo redno pogovarjal, potem v istem trenutku poiščite drugega!!!).

Pa še nekaj – take probleme se ne da rešiti v tednu ali dveh, potrebni so meseci, včasih celo leta, ampak se vedno splača potrpeti!

Lep pozdrav, v upanju na najboljše!