Spoštovani!

Že 6 let trpim za depresijo in nepojasnjenim strahom ter napadi panike. strah se je pojavil naenkrat, brez očitnega vzroka, depresija pa se je razvila postopoma, saj me je strah popolnoma paraliziral. strah me je ves dan, vendar ne vem česa, ves dan težko diham in imam občutek, da se bom zadušila. vsak dan imam tudi 1-2 napada panike. takrat postane strah tako močan, da mislim, da bom umrla, brcam z nogami, krilim z rokami, se ščipljem v roke, kričim,… Sprva so ti napadi panike trajali do 20 minut, zdaj pa se vlečejo tudi po eno uro. Sprva sem se počutila varno doma in pri zdravniku, pred kratkim pa sem imela tako hud napad panike pri zdravniku. dali so mi injekcijo apaurina in vzela sem 3mg lexaurina, pa je vseeno trajalo uro in pol, da sem se toliko pomirila, da sem lahko šla domov. Že šesto leto hodim redno na psihoterapijo, vendar sem po tolikem času izgubila vso upanje. Jemljem tudi antidepresive Aurorix 300mg zjutraj in 150 popoldan in Lexaurin 3mg po potrebi. Včasih se mi zdi, da me najbolj ovira težko dihanje in, da bi, če bi lahko normalno zadihala, tudi strah lažje premagala. Zaradi strahu se zadržujem v hiši. Sama grem od doma največ 30m. Ker se stanje kar naprej slabša, sem spet zapadla v depresijo. Zdravila ne pomagajo. Nasvet sem iskala že na tujih spletnih straneh (Avstrija, Nemčija) in tamkajšnji psihiatri so mi svetovali vedenjsko terapijo.
Prosila bi še za vaše mnenje. Zanima pa me tudi, kje pri nas izvajajo vedenjsko terapijo.

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Špela

Špela pozdravljena!

Tudi meni se je dogajalo nekaj podobnega Špela. Kako neprijetna stvar kaj. Rada bi ti le dala nekaj napotkov – mogoče pa ti bodo kaj pomagali. Najprej začni drugače živeti, nekaj v svojem življenju spremeni! Poišči ljudi, ki teh težav nimajo; pazi take ljudi, ki teh težav nimajo, pa so približno tvojih let. Pojdi z njimi ali pa samo z enim od teh nekam ven ( na kavo, v trgovino po nakupih ali kaj podobnega) pri tem jih opazuj. To sem delala jaz pa ti povem, da mi je dosti pomagalo. Ker sem drugače bila fizično zdrava, sem vedno v njihovi bližini pomislila na to. NIČ NISEM DRUGAČNA OD NJIH ALI NJE ALI NJEGA. Nič hudega se mi ne bo zgodilo. To sem si ponavljala non-stop pa če prav je bilo v moji glavi res dostikrat drugačno mnenje. Prav tako se mi je dozdevalo da me vedno duši. Spet sem si rekla zakaj ravno MENE zakaj ne tega s katerim zdaj npr. pijem kavo. In vse skupaj to me je tako jezilo da mi je na koncu postalo za vse skupaj vseeno. Nisem imela več moči, da bi lahko o tem mojem problemu na vsakem koraku razmišljala pa sem si rekla. Pa naj se že enkrat zgodi kaj se mora – ali se bom zadušila, ali me bo zadela kap……nekdo pa mi bo ja pomagal……jaz tega več ne vzdržim. In tako mi je verjameš ali ne postajalo boljše. Vedno več grem ven, vedno bolj postaja moje življenje normalno. ZAPOMNI SI NIČ DRUGAČNA NISI OD SVOJIH PRIJATELJEV ALI ZNANCEV ALI PA ČE TAKO HOČEŠ OD OSTALIH LJUDI, KI TEH PROBLEMOV NIMAJO. SI ZDRAVA, VENDAR PA TE TAREJO TI PROKLETI STRAHOVI, IN TI NE DAJO NORMALNO ŽIVETI.Pojdi na silo ven med ljudi. Na začetku bo hudo, zato ne obupaj, vendar moraš vsaj poskusiti. Pokliči prijaterljico ali koga drugega! Verjemi, da ti ne bo nič hudega!

JAZ UPAM IN DRŽIM PESTI, DA TI ENKRAT BO USPELO NORAMLNO IN NE S STRAHOM ZADIHATI!

tudi z mano je isto, upam da se mi bo uspelo zvlečti ven, res upam, ker tako življenje ni ničemer podobno