Pozdravljeni!

Spopadam se s sledečim problemom: še ne štiriletni sin nikakor noče hoditi v vrtec. Vsako jutro joka in prosi, da bi bil doma. V vrtcu sem se pozanimala in kakor hitro se za mano zaprejo vrata je z njim vse v redu. Lepo se vklopi v skupino, sodeluje, je, spi. Skratka normalen otrok. Zato se mi zdi, da mogoče malo izsiljuje, kajti kadar je bolan ga ponavadi par dni pustimo pri mojih starših, da okreva. Tu pa je številka ena, vse se vrti okoli njega, v vrtcu pa je eden izmed dvajsetih. Je tudi zelo navezan na moža in name. Popoldneve (od 16.00 do 20.00) razen v izjemnih situacijah, vedno aktivno preživi z enim od naju, tako da skrbi in pozornosti mu ne manjka.

Na eni strani imam občutek, da izsiljuje, na drugi strani pa mu mogoče delam krivico in je pač občutljiv otrok. Rada bi vaše mnenje o tem ali naj ga vzamem iz vrtca (pazili bi ga moji starši) ali naj vztrajam, da hodi v vrtec, kljub potoku solz vsako jutro.

Za vaš odgovor se Vam že v naprej zahvaljujem,

Simona

Pozdravljeni
Niste napisali, ali je vaš sinko edinec, oziroma ali ima doma še kakega sorojenca z manjšo razliko v starosti, ali vas v času ko ste z njim doma ,obiskujejo znanci s svojim malčkom,in ali kdaj povabite k sebi katerega od sinovih sovarovancev iz vrtca.Privoščite mu družbo, saj sami ne morete nadomestiti otroške inventivnosti v igri z vrstniki, hkrati pa boste lahko opazovali njegov napredek v družabnih spretnostih med tem ko boste v bližini pravljali nujna vsakodnevna domača dela.
Mislim, da bi otroka prikrajšali, če bi ga v tej fazi vzeli iz vrtca, izkušnje namreč kažejo, da traja prilagajanje sicer različno dolgo, vendar ne dlje od nekaj tednov.

Mag.Vanja F.Rejec, dr.med.

Pozdravljeni

Pri nas imamo tudi podobno tezavo. Letos 4 letna hcerka ze drugo leto obiskuje vrtec. Vendar vsako jutro se vedno joce in govori da noce v vrtec. Vcasih ze noc preden gre v vrtec joce. Ko jo vprasam zakaj noce se sama neve, pravi da neve in da bi bila raje doma. Ko pride iz vrtec je videti vesela in zadovoljna vendar ima skoraj vsako popoldne potem en izbruh jeze zaradi katerekoli malenkosti, toliko da da jezo iz sebe, se zjoce in potem je vse vredu kot da ne bi bilo nic. Ko sem govorila z vzgojiteljicami je super pridna punca, uboga, sodeluje, malo vec casa sicer rabi da se vkljuci v dogajanje ker vedno prej opazuje. V teh dveh letih je dobila mlajso sestrico vendar je vzorec isti pred sestrico in sedaj. Drugace je zelo navezana na nas in na dom ze od malega naprej. Nevem kako naj ji pomagam.

Pozdravljeni,

Zdi se mi naravno, da si želi hčerka biti doma, rajše kot v vrtcu. Vzgojiteljice so opazile, da potrebuje nekoliko več časa, da se vključi v dogajanje, ampak potem je zadovoljna in sproščena. To pomeni, da ji v vrtcu ni slabo, samo bolj varno se počuti v domačem okolju. Izbruhi jeze pri 4 letih niso nič nenavadnega in ni razlog za skrb. Morda ste tudi vi bolj zasbrljene sorte in otrok to čuti? Kakšne izkušnje ste imela vi kot otrok? Morda ji lahko poveste, kako ste vi premagala strahove (ne nujno v vrtcu)? Ste vedela, da je strah nalezljiv? Najbolj boste pomagala hčerki tako, da boste vi sproščena.

Lep pozdrav,