Groza!!! Kako grozeče se bliža dan ko bom mogla v službo sinko pa v vrtec! Drugače grem rada spet nazaj na delo in “med ljudi”. Ampak ob misli da bom mogla mojega ljubega sinkota pustiti nekomu za celo dopoldne, me stisne. Pojma nimam kako bom. Še vedno ga zelo veliko dojim, da ne omenim tega, da ga nisem še nikoli pustila v varstvu za celo dopoldne. Do sedaj sva bila ločena 2x za nekaj ur. No razen raznih kratkih skokov v trgovino, k zdravniku, …. Saj vem da to ni prav in da bi ga mogla že prej privajat (in sebe tudi), ampak enostavno nisem mogla.
Kako je vam uspelo? Bojim se tudi kako bo v vrtcu ker sinko še ne hodi. Šele zdaj se je začel plaziti – no vsaj poizkuša, ampak bo že. Bo najmljajši v skupini. Kako je bilo z vašimi malčki?
Kako je bilo s spanjem. Zaenkrat mi še vedno zaspi na prsih. Drugače se potolaži z dudiko, ampak… Kaj če ne bo hotel spati ko bo čas za spanje in se bo jokal in jokal in jokal.

Joj mogoče me preveč skrbi, ampak ne morem iz svoje kože in sem vam morala malo pojokat.

Meni se tudi bliža konec porodniške oz. sem trenutno še na koriščenju starega dopusta. 7.3. pa v službo. Z uvajanjem v vrtec začneva prihodnji teden v ponedeljek, tako da se bo uvajal 14 dni. Sva pa že bila enkrat tam (2 tedna nazaj) in se je prav lepo zaigral, na naju z možem je kar pozabil. Tudi midva se dojiva še zjutraj in zvečer ter 1 do 2x čez dan. Ko bom šla v službo ga bom preden bo šel v vrtec, podojila, pa potem ko pridem domov. Sicer sva pa že bila loćena za 5,6 ur in ni problemov, sploh zdaj zadnje mesece. Lepo sprejme stekleničko mlekca od moža ali babi.
Shodil je pa danes!!:), sicer se pa plazi tako hitro, prehitro!:)
Jaz mislim, da ne bo problemov glede vrtca. Rabiš pa seveda čas, da se na vse skupaj navadiš, ti in otrok. Upam, da boste imeli čim manj težav.
Lp, Sara:)

Draga kuli,
jaz vem, da je hudo pustit malega samega z drugimi, ampak to moraš narediti čim čim prej – stare mame kje ste – par ur malo tu malo tam, pa očka. Čimprej mora pogruntati, da mama gre in VEDNO pride. Naša je bila precej navajena na to da mama gre in pride, tako, da mi z vrtcem na začetku nismo imeli nobenih težav. Težave so se začele pol ko je skužila, da bo to trajalo, da ni samo malo zabave in mama ko se ji zahoče. Pol je bila pa bolana – malo psiha mala virusi – pa smo bili tam. Jaz sem kar najela varuško za kak dan, ker drgač bi bili bolani še danes. Ne, saj ne rečem, da je bilo zanalašč – daleč od tega sam sem jo morala malo distancirat, ker noče nikogar drugega za nič (mama to mama ono) in pol je že fanj da še očka kaj naredi, pa babice.
Skratka po moje bi bilo fino, da čimprej narediš preklop v glavi, da gre sedaj s službo malce bolj zares in to v dobro otroka.
Drgač pa imam jaz zelo zelo pozitivne izkušnje z vrtcev in sedaj ima 22 mesecev in gre že od septembra zelo zelo rada, pa še pri psihi to mal pomaga, ker je bila bolana samo dvakrat. Se mi zdi, da se pri zadovoljnem otroku tudi to pozna.
VELIKO SREČE IN RES ČIM PREJ ZA KAKO URCO NARAZEN – V DOBRO OTROKA

Hja, malo odmora resnično ne škodi ne tebi ne otroku. Žal se tudi meni izteka porodniška (nazaj redno grem sredi marca), vendar se je dejansko dogajalo tako, da sem morala velikokrat it že med porodniško v firmo kaj postorit (prosim, ne mi govort, da brez mene firma ne bi propadla) in se je malčica navadila na mojo odsotnost nekaj ur na teden * takrat jo je pazila moja mami – res pa je, da ne vsak teden in ne vsak dan. Ker sem se vpisala naprej v šolo, jo je potrebno tu in tam popaziti tudi popoldne, kjer sta pa nastopila druga babi in očka.
Na to, da boš morala iti nazaj v službo bi, na vso žalost morala misliti že prej in počasi pikeca navajati na tvojo neprisotnost (pa saj vem, nasvete je lažje dajati, kot sprejemati).

lp

Draco

Hm, jaz sem imela podobne težave kot ti!

Poleg tega nobenih babic ne dedijev ni zraven, tako da sem celo porodniško zanj skrbela sama.

Na uvajanju v vrtec sva bila slaba dva tedna in sedaj je že tretji teden v vrtcu, s tednim dni premora, ker je bil prehlajen.

Lahko rečem, da se mi zdi, da komaj čaka vsako jutro da gre v vrtec. Najprej je bilo na začetku malce joka, sedaj pa je čisto “cool” in sem prav vesela, da ni nekih travm.

Vse bo OK, samo na novi tempo se boste morali kot celotna družinica navaditi. Toda tako kot so se vsi se bomo tudi mi (novopečeni starši).

Veliko sreče

P.S.: (naš je star 13 mesecev pa še ne hodi, edini v skupini in ni nobenega problema; povsod ga je dovolj).

Popolnoma razumem tvojo stisko, čeprav to, da ga imaš res ves čas pri sebi, res ne pomaga kaj dosti. Po drugi strani ti pa v tolažbo lahko povem, da sem jaz svojega sina velikokrat puščala pri možu, starih starših, celo prababi in dedi in soseda so ga že iemli za kakšni dve uri. Včasih si pač zvečer vzamem čas za srečanje s prijateljicami, aerobiko,… Stari starši pa…saj veš, komaj čakajo, da ga imajo samo zase – trikrat je celo prespal pri njih. V glavnem, nikoli ni jokal za mano, niti ni pokazal posebnega navdušenja, ko sem se vrnila, ker je vse te ljudi pač poznal in je vedel, da so to “njegovi” ljudje.
Tudi meni se konec marca izteče porodniška, zato sva ravno ta teden obiskala njegovo varuško. Ko ga je vzela v naročje, se je začel histerično jokati in stegovati roke k meni. Od takrat noče več k nikomur, ki ga ne pozna – včasih, ko se zbudi in še ni povsem naspan, celo pri očku noče biti. Včeraj sva bila v posvetovalnici in seni pustil ne stehtati, ne zmeriti,… samo meni za vrat je lezel (in jokal).
Tudi mene zato skrbi kako bo, ampak se tolažim s tem, da so napi malčki zlo “žilavi” in hitro prebrodijo takšne in drugačne situacije. In kot je napisala nrj kmalu tudi ugotovijo, da mama vedno pride ponje!

Jaaaaaaaaaaaa mamice vem kaj prestajate, jaz sem začela v ponedeljek, mali je imel komaj 11 mesecev, to je bilo prvič da me ni videl toliko časa, saj sem šla včasih kam za kakšno uro, ampak 9 ur skupaj je pa prehuda, se mi pa zdi da jaz bol njega pograšam kot on mene, zjutraj, ko odhajam mi gre kar na jok, upam, da se bom kmalu navadila!

Draga kuli, nikar se ne sekiraj. Tudi moj je bil skoraj celo leto samo z mano, brez babic in podobnega, pa se je zelo hitro in brez problemov vključil v vrtec. Veš, v vrtcu je čisto drugače, kot če ga pustiš eni varuški. Imajo namreč čredni nagon in se posnemajo eden drugega. Vidijo druge, kako gredo spat in ponavljajo, seveda je drugače, če je sam doma z varuško. Otroci so tudi zelo socialni. Naš je hitro “šel potolažit” če je kakšen jokal, pobožat in dat ljubčka. Kar ne moreš verjeti, kakšne dušice so. In verjemi, da jim je lažje, ker se vedno nekaj dogaja okoli njih, kmalu pozabijo na mamico.

za vzpodbudo naj povem, da te popolnoma podpiram. To, da v času porodniške otroka nisi puščala v varstvu si lahko šteješ v čast. Tudi jaz sem ti bila podobna in ti povem, da od prvega dneva, ko sva se morala ločiti naprej ni bilo nikoli nobene solzice. Jaz verjamem v to, da otrok brez negativnih izkušenj (mama je šla) poln zaupanja sprejema novo okolje. Je pa res, da so otroci zelo različni, a upam, da bo tudi pri tvojem tako. Bo pa zagotovo na začetku hudo tebi. Srečno.