ULCEROZNI KOLITIS
LP!
Stara sem 23 let in po 2 porodu so mi odkrili ulcerozni kolitis (vnetje debelega črevesja). Sem v začetku zdravljenje in jem 3 krat na dan po 2 tableti salofalk 250.
Zanima me dieta za to bolezen?
Nekaj sem našla ma je tako slabo razvideno kaj jesti da je ena sama žalost.
Če ima kdo to bolezen, bi mu bila hvaležna če mi lahko kaj več pove o njej,
Hvala!
Anja
Annja, jaz imam to bolezen diagnosticirano osem let. Vendar sem dobesedno pobegnila iz bolnice, ko so mi delali koloskopijo :-(, tako da nisem dobila nobenih tablet. Od takrat jem od mesa samo vse kar plava pod vodo, tudi piscancev in kuhane govedine ne. Sploh pa ne kakih govejih ali kostnih juh. No, da ne dolgovezim, v glavnem sem na mediteranski hrani, z veliko olivnega olja, zelenjave, morskih sadezev in od takrat nisem imela niti enkrat vec nobene tezave. Vsake pol leta imam tudi desetdnevni post ob sokovih. Poleg tega, da sem se kot kaze uspela “pozdravit”, sem se znebila tudi deset kil okrasnega speha in vsi mi pravijo, da zgledam tudi deset let mlajsa. Po dveh letih sem zacela previdno piti tudi kavo, vendar jo raje menjam za zeleni caj.
Probaj, izgubiti ne mores nic takega, kar ne bi mogla pogresat, he he he. Jaz sem bila prej kar hud mesojedec. Meso mi sicer disi tudi sedaj, po osmih letih ampak tako nekako, kot mi disijo rozice.
Annja, ne vem, kaj te zanima:)
Vem, da gre moj brat redno na kontrole, mislim da nekrat letno in sicer mislim da prav na rektoskopijo, pred katero je koka pobegnila:) On pravi, da ni tako hudo, verjetno najbolj prvic. On ima to zadevo diagnosticirano od l. 1999 in se mu je pojavila kot zelo trdovratna driska s krvjo, potem pa se na sreco ni vec pojavila, ceprav naj bi se kao tam enkrat na leto in vsakic huje. Za zdaj je zatisje. Kot sem pa rekla, on je vse po vrsti kot prej. Ribe, meso, alkohol, kavo, sladice …
Kar vem, se veliko raziskuje o tej zadevi in je vedno vec stvari znanih, tako da bo v prihodnosti verjetno bolje poskrbljeno.
Tudi jaz imam diagnozo ulcerozni kolitis. Postavili so mi jo pred cca enim letom. 2 meseca sem jemala svečke Salofalk (2 na dan). Izjemno izboljšanje je bilo že takoj po prvi svečki. Ko sem končala s to terapijo, je koloskpopija pokazala normalen izvid in tako mi trenutno ni treba jemati nobenih zdravil. Od takrat tudi nimam nobenih težav več…vendar se bo vse skupaj verjetno še kdaj ponovilo. Nimam nobene diete. Jem vse kar mi paše. Najbolj sem se ustrašila, da ne bom smela jesti svežega sadja in zelenjave. Ko sem ugotovila, da mi nobena hrana ne povzroča težav, se ne obremenjujem več z dieto. Sama pri sebi menim, da mi še najbolj škoduje stres.
Tudi jaz sem se izredno bala koloskopije, a še zdaleč ni bilo tako grozno. Moraš se prepričati, da si čim bolj sproščen. Je pa poseg izjemno neprijeten v smislu “človeškega dostojanstva”. Izgleda pa nekako tako: Najprej oblečeš eno posebno “krilce”. Nato se uležeš na bok in v anus ti napumpajo zrak, da ima sonda lažjo pot prehoda. Potem ti sondo vtakne v anus in nato se uležeš na hrbet. Sondo ti potem počasi potiska vse do tankega črevesa. Da te ne bi bolelo moraš na zdravnikov ukaz iztisniti zrak iz črevesa (pa naj bo še tako neprijetno za ušesa in nos), po domače povedano, prdneš do neba. A to je nujno, sicer boli. Ko sondo vleče nazaj proti izhodu, hkrati pregleduje črevesno steno in lahko ga prosiš, da monitor obrne proti tebi. Ta del koloskopije je daleč najmanj problematičen. Vse skupaj traja 15 do 20 minut. To je to. Seveda pa se je pred koloskopijo potrebno očistiti črevo, kar pa je tudi precej zoprno opravilo (pitje slane vode v neizmerno velikih količinah v hratkem času)
Lep pozdrav in čim manj težav (na tistem koncu)
Pina
No, vidis, Pina, mene na koloskopijo ni noben tako pripravil. Noben mi ni niti priblizno razlozil kako poteka preiskava. Delali so mi jo po treh tednih hude driske. Seveda sem prej morala popit dva litra neke tekocine, ki je moje ze itak popolnoma zdelano crevo se dodatno razdrazilo. Tako ne cisti niti Mixal 🙁 Potem se je neki sestri brez posvetovanja z zdravnikom pol ure pred preiskavo zdelo, da bi morala popiti se en liter in sem ga. Dobesedno mi je skoraj teklo ven – saj veste od kje – ko so me ze polegli bocno na mizo in hopla, brez besed zaceli uvajati cev. Kako dihanje nekaj??? Kako pumpanje zraka??? Kako sproscanje ???
Vpila sem, da me boli, na usta mi je prihajal bruhanc. Namesto, da bi me sproscali, me je sestra prijela za glavo in jo tiscala na mizo z besedami:”kako boste pa rodili, ce se tega ne zdrzite?”. Jaz sem samo se javkala ne morem, ne morem, prosim, pustite me. Dohtar pa:”kaj ne morete, ne morete, NOCETE” in se sploh ni pustil motit. Rinil je tisto rec vame in ej, takih bolecin nisem dozivela res nikoli in nikdar v zivljenju. Cisto se mi je utrgalo in sem se zacela dret kot zivina, naj takoj in pri prici nehajo. In potem je dohtar z veliko preklinjanja in zaljenja koncno nehal. Iz mize nisem mogla sama. En praktikant, srednjesolec, me je podpiral, da sem lahko prikrevsala na oddelek, kjer sem takoj rekla, da grem pri prici in ta trenutek domov. Takrat so vsi pritekli. Ko sem vodji oddelka povedala kaj se je zgodilo, je samo stiskala ustnice, tako da je bila na koncu namesto njih samo se bela crta. Videlo se je, da je dobro besna. Vprasala me je, ce se zelim uradno pritozit. Pravzaprav me je skoraj nagovarjala. Pa se nisem, za kar mi je se zdaj zal. Oblekla sem se in spokala domov.
Verjemite, da mi od takrat ni tezko ziveti brez sniclov, alkohola, kofeta itd. itd. itd. Na koloskopijo me ne spravi noben vec nikdar in nikoli. Po tem dogodku sem se pogovarjala z veliko ljudmi, kako so preziveli to rec in noben ni imel podobne izkusnje. Neprijetno ja, bolece ne. Zato mislim, da je moj primer bolj izjema kot pravilo.