Pred enim tednom sem dobil napotnico za specialista za razvoj otrok dr. Selanovo, Zdravstveni dom VIč. Šlo je za probleme v gibanju otroka (star je 2.5 leta) na koncu se je, vsaj po diagnozah dr. Selanove, izkazalo da z otrokom nič ni v redu. Torej, prišli smo po kurh, dobili smo polno košarico. Skratka, njena diagnoza je da otrok ima probleme z vedenjem, ravnotežo, socialnim odnosom do okolja, hojo, grobo motoriko in še in še. Nekako težko verjamem da bo vse to držalo, čeprav smo starši, če gre za naše otroke vse prej kot objektivni.
A ja, tudi z nami je bilo vse narobe, oziroma vsaj v delu ki se nanaša na najin odnos do otroka.
Ves čas se je zdravnica čudno obnašala, rekel bi rahlo histerično. Vsekakor je bil pristop, pa .. recimo grob. Par noči je bilo neprespanih, notranji ograni so pošiljali čudne impulze, vendar sva se na koncu z ženo le nekako zbrala.

Prosim vse ki ste imeli to grenko izkušnjo “sodelovanja” (ali pa pozitivno) z omenjeno dr. Selanovo za posredovanj kakršnihkoli informacij. Lažje bom spal, manj se sekiral ter vam bil neskončno hvaležen. Na koncu pa le, nimam nič proti zdravnici toda premišljujem o tem da bi si zdravniško pomoč poiskal tudi na drugem naslovu, vendar po opravljenih pregledih na katere smo že naročeni od strani dr. Selanove.

Poglej si tole, predvsem pa post od Sith:

Zdravnice, ki jo omenjaš, ne poznam in nimam z njo izkušenj, imam pa eno, pa tisto dokaj bridko, iz razvojne amb. v Mostah od dr. Zavrlove. Sinu so na prvem pregledu po rojstvu (6 tednov) ugotovili precej povišan mišični tonus in naju napotili v razvojno. Pri prvem obisku pri cca 2 mes sva dobila cel kup vaj in navodil, kako pestovat, previjat itd, ter redno ftp. Ker nisem imela avta, sem prosila, če bi lahko vaje delala doma (tja naj bi hodila kar vsak teden) in hodila le na kontrolo, po dveh kontrolah so mi tudi ugodili. Vaje sva s sinom redno delala vse do 4 mes, ko je zbolel za laringitisom, močno kašljal, posledično bruhal, laringitis se mu je zakompliciral v bronhitis, ta pa v virusno pljučnico. Bolezen se je vlekla 5 tednov, na koncu je dobil antibiotik. Ob izvajanju vaj je seveda jokal, če je jokal, je še huje kašljal, če je kašljal, je bruhal, če je bruhal, je hujšal. Pediatrinja je zato svetovala, naj v času bolezni delava le tiste vaje, ob katerih ne joče, tiste pa so seveda že “prijele” in niso izboljšale stanja na drugem področju (ramenski obroč je bil ok, medenica pa ne, ampak pri vajah za medenico je hudo jokal, zato jih nisva delala). Še preden se je pljučnica povsem pozdravila, je staknil rota virus, dehidriral, pristal v bolnici – tudi tam nismo kaj preveč telovadili. O vsem tem sem obvestila razvojno ambulanto in zdravnico, saj smo 2 x prestavili datum kontrole.

Ko sva končno, pri 5 mes in pol, prišla na kontrolo, me je v ambulanti čakal hladen tuš. Zdravnica me je nadrla kot psa, kako zanikrna mati da sem, kako mi ni nič mar za otroka, kako sem ga “zafurala” zaradi svoje lastne “zanikrnosti in lenobe”, pa zaupala mi je in pustila, da delam vaje doma z njim, zaradi mene in moje lenobe bo moj otrok invalid, “poglejte ga, kot povožena žaba leži tlele”, do enega leta ne bo sedel, do dveh let ne bo hodil – vse zaradi “moje zanikrnosti!” Za vsa pojasnila okoli bolezni, o hudem kašlju (celo na oslovskega so sumili), je bila gluha kot zemlja. Ko sem imela njenega zmerjanja zadosti, sem pobasala otroka in brez besed odšla. Prijokala sem naravnost k otrokovi pediatrinji, ji povedala, kaj sem doživela, ob čemer se je samo zgrozila in me “potolažila”, da nisem prva, ki je na to naletela pri omenjeni zdravnici. S svojimi 35-letnimi izkušnjami je sina natanko pregledala, pregledala njegove gibe, reflekse, kako se odziva, kotali, premika. Pomirila me je, da nekaj nepravilni gibov je še in da to morava odpravit, hkrati pa je “napovedala”, do bo čez dober mesec sedel in stal, sodeč po trenutnem gibanju. Zgrešila je v toliko, da je sam vstal na noge pri 6,5 mes, držeč se za mizo v dnevni sobi, pri 7 mes pa je sam sedel. Z 10-timi meseci je shodil.

Ob vseh nadaljnih mesečnih kontrolah sem z zdravnico komunicirala minimalno, kar se je dalo. Vedno sem se potrudila, da sem se pravilno naučila potrebnih vaj in da sem jih pravilno in redno izvajala. Ko sem bila s sinom pri njegovih 11 mes (ene mesec po tem, ko sam shodi) zadnjič v razvojni, sem bila s strani te iste zdravnice deležna glorioznega slavospeva “požrtvovalni mami”, ob katerem mi je šlo kar na bruhanje in sem jo zelo na grobo ustavila z besedami “Ah, dejte no, pred par meseci sem bila lena in zanikrna mama, ki je kriva za invalidnost svojega otroka. Dejte si prišparat!” Zdravnica je temno rdeče “zafarbala” in ni rekla nobene več, je pa v izvid napisala, da ima otrok “zelo prizadevno mamo”.

Od takrat jemljem razna zdravniška mnenja še bolj z rezervo. Jaz bi na tvojem mestu poiskala drugo mnenje. Lahko, da je res kaj narobe – če je, je to res zadnji čas, da se stvar popravi. Večji, ko je otrok, težje se stvari odpravijo in taki nepravilni vzorci so lahko zelo škodljivi za nadaljni razvoj. Poišči še enega razvojnika, naj ponovno pregleda otroka, če bo tudi on mnenja, da težave so, se jih lotite reševat, pa čeprav se vam bo čudno zdelo.

Dr. Selanove ne poznam in o njej nisem še ničesar slišala, vendar sama mislim, da je zelo težko nadaljevati zdravljenje in sodelovanje z zdravnikom, ki ga intimno tako zelo zavračaš.

Če se boste odločili za spremembo, ti naj najtopleje priporočam dr. Drobeževo v ZD Šiška na Derčevi. Morda na začetku deluje nekoliko zadržano (a zelo toplo!!!) in se moraš morda nelikoko navaditi na njen način komunikacije, toda vzame si čas, nič ji ni odveč, zelo se potrudi, vse do pikice ti razloži in ima hkrati navezo z eno najboljših fizioterapevtk v Ljubljani, kamor te pošlje, če je treba.

Najtopleje priporočam!

Pozdravljen Igor!
Tudi jaz imam dva 2,5 letnika (nedonošenčka) in imamo dr. Selanovo tako za pediatrinjo kot razvojno zdravnico. Nikoli nisem doživela kaj podobnega kar opisuješ, zato me to čudi. Mi smo zadovoljni, večkrat nas je že tudi poslala h kakšnemu specialistu (pulmolog, ortoped itd.), hodili smo tudi na nevrofizioterapijo… Vsak tak dodaten obisk zdravnika ali fizioterapevta mi je bil kot dodatna informacija oz. drugo mnenje in torej dobrodošlo. Res pa je, da jaz v glavnem ne paniziram in vedno jemljem (tudi (in predvsem)) izjave zdravnikov z rezervo. Pa tudi to, da sta bila otroka nedonošena in so se torej pričakovale rahle komplikacije, je čisto nekaj drugega, kot če nenadoma prideš po 2,5 letih k neki zdravnici in ti takole “zateži”. Upam, da boste v redu speljali, lp Petra

Dr. Drobeževa je enkrat nadomeščala našo izbrano zdravnico. Ker se je naša odpravljala v pokoj sem spraševala, če gremo lahko k njej. Ker je z razvojne to ni bilo mogoče. Na mojo veliko žalost – ker je krasna. Topla in prijazna, kar je prva lastnost, ki jo potrebuješ pri pediatru. Otrok bi jo imel kar za svojo – takoj.

Mi smo tudi bili pri Dr. Drobeževi in je res topla oseba in nežna do otroka. Vsaj naša izkušnja je taka.