Pred nekaj urami mi je test pokazal, da sem noseča. Imava že dva otroka, stara 5 in 2 leti in nisva načrtovala te nosečnosti. Popolnoma sem zmedena in zbegana. Mož je vedno govoril, da tretjega noče. Ali ima kdo od vas podobno izkušnjo? Skrbi me, kako bomo finančno zmogli, ko otroci malo odrastejo. Prosim, pomagajte mi z nasvetom, mi zaupajte svojo zgodbo. Hvala!

Poslušaj svoje srce!! Samo to je važno, vse ostalo bo že.

Sama imam šele eno punčko, si pa želim tri otroke.

LP in poročaj, kako se boš odločila.

Pozdravljena!

Sama imam šele eno punčko, a poznam družino, ki prve in tretje nosečnosti ni načrtovala. Pri prvi nosečnosti je mamica namesto sreče bodočega dedka in babice doživela celo salvo s strani svojih staršev, če je zato študirala da bo na koncu gospodinja. Tudi 3 nosečnost _ podobno kot pri vama ni bila načrtovana – a sedaj je otroček star eno leto in družina povsem funkcionira.

Mislim, da se finančne zagate rešijo. Sama sem imela leto dni povsem nemogoče razmere, nekako bi bila edina možnost najemniško stanovanje. NO v letu dni se je zgodilo marsikaj, začelo pa se je z milijonskim posojilom moje prijateljice. Včasih se v življenjju stvari povsem drugače izcimijo, kot smo si zamislili. A ko pogledamo nazaj, je bilo tako kar prav…

Držim pesti, da si vzameš čas in v miru premisliš vso stvar. Mama gotovo stvari čisto drugače doživlja kot oče. (očeta vedno bolj skrbi finančna plat – vidim pri možu in prijateljih, mama pa ima čustvene dileme). Zato res poslušaj svoje srce…

Lp

Nada

Bodi vesela!!!
Jaz bi tudi.

Draga Memi!

Verjamem, da si/ sta pred težko odločitvijo, vsekakor pa upam, da se bosta odločila za življenje tega otročička, ki se Vama je napovedal! Meni je prva hčerka umrla in bi dala vse na svetu, da bi jo imela v naročju, pa je to žal nemogoče!

Srčno upam, da se boš tako odločila, da ti ne bo kdaj žal (pa četudi boste mogoče kdaj imeli finančne težave).

Vso srečo želim!

Vidka

Najprej se z možem dobro pogovorita! Otrok mora biti zaželjen od obeh!
Srečno, kakorkoli se boš odločila!

Vem kako se počutiš, ker sem tudi jaz to doživela.otroka sta bila stara 5in 2.5 let. Bila sem v depresiji. Kako je lahko veš le če to doživiš-sedaj to vem. Odločila sem se za otroka,sedaj je star 2.5 let in verjemi brez njega življenje ne bi bilo tako kot je.

Najbolj mi grejo na živce izjave: bo že, saj se bo uredilo (finančno stanje) ipd. Glavno, da se imamo radi, ostalo tudi pride…ipd. Ja pa saj ni res! Kako naj bo človek srečen, če ne ve, daj bo dal jutri v pisker, če ne ve, kje bo vzel, ko bo otrok rekel, da bi šel v šolo v naravi, v kino, na lutke… Ne vem. Jaz imam enega otroka, bi jih imela še pet, pa ne bom ravno zaradi negotove prihodnosti. Življenje ni pravljica.

Sicer pa, draga Memi, bo na koncu odločitev itak vajina.

Srečno.

Saj veš kako je s stroški pri naslednjih otrocih, če ti ostanejo oblačilca in oprema ni več tako hudo kot pri prvem, ko kupiš še cel kup nepotrebnih stvari. Razlika v letih ni prehuda in rutino še verjetno obvladata, menda pa je vsak naslednji bolj priden. :)))
Imam 2 otroka in nekoč sem razmišljala o treh, zaradi težav pri zanositvi bomo imeli tretjega če se bo zgodil nenačrtovano ker ne mislim spet letati k zdravniku in tudi dvojčkov ravno ne bi imela.
Spraviti otroka do kruha in mu pomagati pri študiju in stanovanju pa je že druga pesem. Želim ti, vama odločitev katere ne boste nikoli obžalovala. Tudi na to pomisli!

Kot bi brala svojo zgodbo. Ko sem ugotovila, da sem tretjič noseča, sta bila starejša dva stara 3,5 in 1 leto. Si predstavljaš, kakšen šok je to bil, še posebej, tako kot pri tebi, za mojega moža. Preden sva se poročila, sva se pogovarjala o otrokih: on si je želel 2, jaz 2 ali 3. Torej, ko sem bila tretjič noseča, je bil mož odločno proti, da bi otroka obdržala. Ker sem bila tudi sama šokirana, sem se prijavila za splav in tisti dan sem šla v porodnišnico, ginekolog me je pred sprejemom pregledal in ker je iz pogovora začutil, da nisem prepričana, me je lepo poslal domov. Jaz sem ga ubogala in sedaj imam tri prečudovite otroke, ki jih ima mož prav tako rad kot jaz. Ko sem prišla iz porodnišnice domov, je bil sicer malo šokiran, a se je navadil. Nikoli mi še ni očital, da sem se sama odločila za tretjega otroka.
To je moja zgodba. Ti se boš morala odločiti sama (oz. z možem), upam, da sem ti kaj pomagala – pa nočem reči, da se moraš odločiti tako kot jaz. Nihče nima pravice, da sodi tvoje odločitve, pa naj bo za ali proti. Veliko sreče!

Predno sva se midva vzela sva rekla da bova imela tri otroke. Temu je sledilo leto dni brez otrok, kao da si najprej urediva zivljenje in nato dve leti borbe z neplodnostjo, ki je bila psihicno zelo izcrpljujoca.

Danes sem noseca in pricakujem dvojcka se vedno sanjam o tem da bi po 2-3 letih rodila se enega otroka, ampak kot je ze iz zacetka zgodbe razvidno, ne vem ce nama bo ratalo v drugo.

Moje mnenje je kjer je prostor za dva je tudi za tri, pa tiste zgodbe o financah so tudi larifari. Vzemi za primer svojo babico ali mami kaj so vam lahko ponudili pa ste bili kljub vsemu srecni. Otrok rabi ljubezen in ce to ima, ima vse. Vse ostalo se lahko pridobi s casom.

Srecno

P.S. sicer se me ne tice ampak bi rada slisala kako si se odlocila

ada

Mi imamo tri – načrtovane, do njih smo prišli s kar precejšnjo muko. Prijateljica je bila tudi tretjič nepričakovano noseča – visok kredit za stanovanje itd. Bila je v dilemi – pa se je odločila za otroka in sedaj je srečna mamica treh krasnih fantkov. Zadnjič mi je rekla, da jo je sram, da je sploh lahko pomislila na splav in tamalega imajo vsi res radi, starejša bratca sta zelo važna, ker imajo dojenčka.

Memi – odločitev je seveda vaša, želim pa vam, da se odločite za Življenje…

Imam šele enega otroka, srčno si želim drugega, Pri tretjem pa bi tudi jaz naletela na take težave kot ti.
Najprej dobro premisli ti. Vzami si nekaj časa in pretehtaj situacijo. Pripravi se, kako boš to povedala možu. Ni namreč vseeno, kako mu poveš. Tudi njemu pusti čas za premislek in se šele nato pogovorita. Ko bo izvedel, predvidevam, da ne bo skakal od veselja, a naj ti to ne vzame poguma.
Nato poglej svoja dva sončka. Brez katerega bi lahko živela? No vidiš. 0ba sta enako pomembna. oz.zdaj so trije. Vsi enako vajini.
1000 x premisli, prosim te, ker v življenje ne vrne se nihče.
Tudi jaz sem mnjenja, da je najpomembnejša ljubezen in sprejemanje, drugo se bo uredilo.

Odločitev je predvsem in samo vajina. Držim pesti, da se bosta odločila tako, da boste srečni, pa kakorkoli že bo.
Oglasi se še kaj

Pozdrav

Draga Memi,

mi imamo štiri otroke in jih ne bi zamenjala za nič na svetu. Finančno ne stojimo slabo, spet nismo neki bogataši, pa je res, da moramo malo bolj razmišljat kako in kaj. Nekaterih stvari si pač ne privoščimo, ali pa manj. Npr. o kakšnem smučanju v tujini ali pa potovanjih z agencijo sploh ne razmišljamo, zato pa je vsak izlet, tudi nekaj km daleč, pravo doživetje in otroci znajo uživat, da jih je veselje gledat. Veliko je samo stvar zornega kota in prioritet.

Malo pa sem tudi fatalista in si rečem, da se stvari morda ne dogajajo povsem brez razloga in morda ta otročič že ve zakaj je pri vas potrkal na vrata.

Nočem moralizirat, ampak še nikogar nisem slišala, da bi obžaloval, da se je odločil za otroka, pač pa kar nekaj zgodb o obžalovanju, da se niso.

Verjamem, da se boš odločila prav, pa naj bo tako ali drugače, ker nihče drug ne stoji v tvojih čevljih.

memi – povedala si, da je mož vedno govoril, da tretjega noče. kaj pa ti? mislim, da si kljub temu, da je bilo nenačrtovano, vseeno želiš obdržati tega otročka?!

pri nama je bilo takole: enega sva imela, ker je mož vedno govoril, da je eden dovolj. pa sem kljub temu zanosila, sicer nenačrtovano, ampak sem si otroka grozno želela. imela sva dolge pogovore… celo noč sva skupaj prejokala in predebatirala vsako podrobnost in se na koncu na njegovo pobudo odločila za splav… grozno mi je bilo zjutraj iti v službo z mislijo, da se bom popoldne naročila…. vendar me je v službi čakal mail… no preberi si mojo zgodbo:

sedaj sem v 4. mesecu, presrečna, mož se je seveda že čisto sprijaznil in tiste grozne noči nisva nikoli več omenila…

odločita se tako, kot mislita, da bo pravilno… srečno!!!

Mi imamo pet otrok.Ko sem bila petič noseča nisem vedela kaj naj naredim.Rzmišljala sen o splavu,pa sva se po pogovoru z možem odločila da tega ne nredim.Da nes nam kar nekako gre,čeprav so stroški precej visoki,plače pa ne.Odloči se sama.

Denar se že najde…., jaz si želim vsaj še drugega otročaka pa nikakor ne rata…, morda zato ne razumem kako nekaterim pa rata, pa ne želijo…
Se mi zdi, če bi človek delal splav se potem celo življenje sprašuje, kaj bi bilo, če…
Ponavadi je ravno tisti otrok, ki je nenačrtovan tako srčkan, duša družine…
Upam, da boš našla moč in sprejela otročka, prepričana sem, da bo biserček…

Zaupala ti bom svojo zgodbo. Upam, da ti ob njej ne bo težko, če je pri tebi situacija drugačna, lahko pa ti bo v spodbudo. Upam.

Z možem imava zdaj tri zaželjene in načrtovane otroke, zdaj stare 8,6 in 3 leta. Pred tedni mi je izostala menstruacija, po nekaj dnevih sem naredila CB ki je pokazal +.

Najprej sem se razjokala, saj dojenčka nisem pričakovala (uporabljala sem kontracepcijo), vse stvari za dojenčka sem že dokončno razdala ali odprodala, v naslednjem letu smo imeli že fiksne in zelo smele družinske potovalne načrte, mislila sem, da bom letošnjo zimo po dolgem času spet smučala, obetal se mi je tudi velik zasuk v karieri, menjava delovnega mesta,… itd… Še nekaj tednov nazaj sem na glas prijateljicam izjavljala, da ne načrtujemo več dojenčkov, da smo z reprodukcijo zaključili,… a življenje obrne po svoje…

Mož ni rekel ničesar. V tistem trenutku nisem imela moči, da ga vprašam, kaj on misli.

Zjutraj sem prišla v službo in me je v elektronskem poštnem predalu čakalo sporočilce moje drage prijateljice, ki za vse skupaj sploh še ni nič vedela. Kakšna telepatija, le kako je vedela, kaj tisti hip potrebujem???!!! Poslala mi je naslednjo pesem:

PLODU

Nisi še telo, nisi še lice,
nisi še smeh ne jok.
Si samo rožnati plod
v zibelki maternice.

Si samo možnost blesteča,
drobcena bilka sveta
iz srca do srca,
čudež, jutranja sreča,

ki prideš na ostri klic
bolečine pradavne,
da te pozdravijo zmagoslavne
bele zastave plenic.

(Tone Pavček)

Malo za tem me je poklical mož po telefonu in začel govoriti o tem, kako bomo morali zdaj drugače razporediti otroški sobici, kako bomo morali menjati avto, da bomo šli na dopust pač avgusta in na potovanje naslednje leto,… Torej tudi on ni niti pomislil na to, da tega otročka ne bi imela!

Joj, kako mi je bilo lažje pri srcu…

Danes sem prišla s prvega obiska pri ginekologinji. Videla sem majceno razvijajoče se bitjece v moji maternici in takoj sem ga sprejela za našega.

Finančno? Če imamo za tri, bomo imeli pa še za štiri. Vse stvari za dojenčke si posojamo med prijateljicami, ni mi potrebno kupiti ene same stvari. Malce mi je žal, da sem prodala naš fenomenalni voziček, ki je krasno prestal tri otroke. Pa imam zdaj že dva skoraj nova, ponujena od dveh prijateljic… Za vse otroke namensko varčujeva, vsakemu nalagava na račun 7.500 SIT na mesec. Ko bodo stari 18 let, bo to lahko njihov začetni kapital ali pa štipendija za študij.

Srečno!

Dr. Pušenjak je nekoč napisal takole:

Želim ti PRAVO odločitev!

LPM

Mi smo pa namesto načrtovanega tretjega otročka dobili tretjega in četrtega (beri: dvojčka). Bila sem šokirana in bilo me je strah, kako bo, a zdaj si svoje družine ne predstavljam v manjši številčni postavi. Vsi štirje otroci so tako zelo zelo moji! Želim ti, da se odločiš pravilno in kot ti narekuje srce (mislim, da je to bolj pomembno, kot tisto, kar ti pravi mož). Pa srečno!