operacija žrelnice – v razmislek
»Vaš otrok mora na operacijo!« Šokantne besede, ki stresejo vsako mamo, pa če diagnozo pričakuje ali ne. Toda, ali nas stresejo dovolj?
Operacija žrelnice se ne smatra kot težja operacija, čeravno je slednji pogosto pridružena še vstavitev timpanalnih cevk. Pot do take diagnoze se običajno začne s pogostim smrkanjem, dihanjem skozi usta in s smrčanjem.Zaradi direktnega vdihavanja zraka skozi usta sledijo pogosta virusna obolenja dihal z daljšimi bolniškimi staži in, v našem primeru, zaradi suma slabšega sluha kaj kmalu postane logičen korak – obisk pri otorinolaringologinji.
Tu se stvar začne odvijati z vratolomno hitrostjo. Obisk, pregled, kontrola bobničev, ob drugem pregledu kontrola sluha in hop :«…gospa, na operacijo se čaka šest mesecev – ali ga kar naročim?«
»Ne, počasneje, prosim, počakajte no…..«
»Ja gospa, operirati je treba čimprej, fantu grozi trajna okvara sluha…..Dobro, naročim vaju septembra, toda zavedajte se, kakšno škodo lahko naredite otroku…«.
• Zakaj poseg; operacija ni zdravljenje, predvsem pa operacija žrelnice ne zagotavlja, da se stanje ne more ponoviti?
• Ali nam žrelnica ne pomeni prvega vratarja ob vstopu virusov v naš organizem? Če odstranite žrelnico – ali ne boste s tem dosegli, da gredo te isti virusi globje v telo?
• Ali je naklučje, da je prav vsaka mama, s katero sem govorila (in ni jih bilo malo, verjamite) poznala vsaj eno družino, kjer je imel otrok isto diagnozo in večina posledično cevke v ušesih?
Naslednji štirje meseci so bili živa nočna mora. Ko se je niz zaradi šoka neprespanih noči, preždetih večinoma na starševskih forumih v želji, prosim, svetujte, omilil na normalo, sem se stvari lotila sistematično. Vzela sem tri dni dopusta in jih preživela v čakalnici te iste otorinolaringologinje. Triindvajset otrok, starih med enim in petim letom, je v treh dneh dobilo isto diagnozo. Veliko, kajne?
Po dveh mesecih morja je otrok slišal bolje. Sistematska analiza z veliko postavljenih vprašanj me je pripeljala do izkušenega, vsaj dvakrat starejšega otorinolaringologa z veliko izkušnjami z zdravljenjem otrok. Na pregled sva čakala mesec dni in ves ta mesec sem se psihično in informacijsko intenzivno pripravljala na dejstvo, da moj petletnik pač mora na ta poseg. V končni fazi želim otroku najboljše, kot vsi.
Drugi pregled je bil pravo nasprotje prvega. Če je bila prva specialistka skraaajno prijazna z mamami, je bil slednji strog, avtoritativen in prav nič klepetav. Ko je izvedel, da sem prišla po drugo mnenje, se pravi neke vrste kontrolo njegove stanovske kolegice, je njegovo mrko čelo samo še povečalo mojo tremo, zato sem sebi in njemu ponovila, da želim popolnoma neodvisen pregled, ne vezan na prvo diagnozo. Natančen pregled s kontrolo bobničev in ADG je dal presenetljive rezultate:
STATUS :
Sluhovoda očistim cerumna, bobniča cela, siva, prosojna. V kavumnih ni izliva(OMS)……Sluznica v nosu rožnata, primerno debela, hodniki čisti……žrelnica sigurno ni pretirano velika. Strukture v ustni votlini in ustnem delu žrela b.p.
…
MNENJE :
Operacija žrelnice ni potrebna, vstavitev timpanalnih cevk bi bila pa celo škodljiva. Materi pojasnim naravo težav s sluhom pri otrocih te starosti.
Ja, pojasnil mi je : otrokova glava ni matematična enačba, zato ne raste linearno. Po domače : danes rastejo ušesa, jutri nos, pojutrišnjem povezave. Zato se vse v povezavi z glavo spreminja. Kakor smo se mame naučile, da je prav mogoče, da ima naš petletnik danes večjo levo nogo, jutri pa desno, tako je mogoče, da ima danes večje evstahijeve cevi, jutri pa bo zrasel bobnič. Odstopanja pri sluhu pri otroku so naravna stvar, kot je naravna povečanost žrelnice zaradi reagiranja na poplavo virusov iz okolja, ki vsakodnevno bombandiranjo občutljive organizme naših otrok.
Kaj storiti ?
Ko se poklapani primajete iz katerekoli ordinacije ORL v Sloveniji, vas v imenu otrok prosim ; poiščite drugo mnenje. Ni vam treba zapravljati toliko časa, kot sem ga jaz – enostaven pregled telefonskega imenika vam bo pokazal pot do popolnoma legalnega in v zdravstvu normalnega drugega mnenja – mnenja drugega specialista. Vaše poznavanje otroka, materinski občutek in intuicija vam pa bodo v presojo, kdaj je takih informacij dovolj za dokončno odločitev. Pa četudi je to operacija vašega malčka.
Pomisli! Res hvala za tvoje pojasnilo, gotovo bo prišlo prav marsikateri zaskrbljeni mami ali očetu. Sama teh težav zaenkrat pri svojih otrocih še nimam. Pišem pa zato, ker so kar štirim otrokom, ki jih poznam (vsi so iz moje najožje družbe), diagnosticirali žrelnico v starosti 3 let. Krivili so jo predvsem za pogosta obolenja ušesk. Tile otroci so sedaj stari sedem let. Starši so preskočili svetovane operacije. Nekateri so iskali mnenje drugih zdravnikov, nekateri pa v lastnem prepričanju. Najlepše pri vsem je, da so pri teh otrocih že kmalu po tretjem letu težavice izzvenele. V zadnjih letih samo malo šmrkajo, antibiotikov ne potrebujejo. Včasih tele žrelnice sploh niso jemali. Kaj se grejo…
Draga Dober konec,
Kar dlake so se minaježile ob branju tvojega prispevka, za katerega sem ti nadvse hvaležna.
Tudi moj najmlajši otrok je pred tednom dni prvič obiskal otorinolaringologinjo, kjer sva se počutila bolj kot cifri na seznamu kot pacienta – vse je šlo zelo na hitro in
“povečana žrelnica, spirajte nosek s fiziološko 4 x dnevno, kontrola januarja, operacija žrelnice”.
Vendar sem proti, malček je imel v treh letih le dvakrat vneta ušeska, nobene angine, ima pa večinoma zamašen nosek in diha skozi usta. Sem proti vsakemu radikalnemu posegu, dokler niso izčrapnae druge možnosti – tudi alternativno, naprimer, homeopatsko zdravljenje, ki ga ravnokar preizkušamo. Žrelnica se tja do petega leta lahko resnično zaradi rasti same zmanjša na ustrezno velikost – brez operacije.
Poskusiti pa v resnici nameravam tudi take, alternativne napotke, kot so, da naj mu za začetek omejim (črtam) mleko in mlečne izdelke, ki dokazano povzročajo povečano sluzenje in jih nadomestim z ustreznimi nadomestki (sem spada tudi čokolada, sladoled)
Zelo pridno tudi čistiva nosek trikrat dnevno, malce je bolje, ampak še ni dobro, vem pa da to lahko traja tudi mesec dni. In seveda, tudi pri homeopatinji smo že poskusili, in bomo še.
Če ve še kdo za kakšno nežno metodo zdravljenja žrelnice, bom zelo hvaležna, če nam uspe pa seveda takoj objavim recept.
Dober konec, najlepša hvala za spodbudno zgodbo, tudi jaz bom zagovoto pred operacijo poskrbela še za drugo in morda še tretje mnenje, če bo potrebno.
Nataša
Nam so o operaciji žrelnice in mandljev govorili že pri treh letih, niso nam pa je svetovali. Celo nasprotno. Pediatrinja je rekla, da je to zares zadnji izhod v sili. In smo čakali, da se otroku zmanjšajo mandlji. Žrelnice niti videli nismo. Otrok je imel ves čas, odkar smo ga uspeli opazovati (nekje od 2. leta dalje) povečane mandlje. Ne angin in vnetij srednjega ušesa, samo povečane mandlje. Ampak povečane tako, da je bilo prehoda le za nekaj milimetrov in je precej glasno dihal (seveda skozi usta), tudi neješč je bil (bolelo ga sicer ni, ni pa želel jesti suhe hrane, kruha ipd.). Čakali smo do 5,5 leta in ga tri mesece pred 6 letom dali na operacijo. Dlje se ne dalo odlašati, saj so bili mandlji ogroooomni. Res nam je bilo to zadnje, na kar smo pomislili, ampak če ne vidiš drugega ozhoda in če nič ne pomaga, poskusiš tudi to. Nam je k sreči lepo uspelo. Dočakali smo mraz, trenutno brez prehladov (včasih smo bili novembra že večkrat na bolniški).
Zdaj lahko rečem, da mi ni žal, če pa bi me vprašali na dan operacije mandljev (žrelnica niti ni tako bolela), bi otroka vzela ven in ga nikoli tja pripeljala. Navajen je bil na “gužvo” v grlu in takoj po operaciji niti dihati ni znal! Samo nekaj je hropel! Grozen občutek nemoči. Dober konec…
Moja punčka ima dobro leto in ji že obljubljajo operacijo, ker ima stalna vnetja ušes.
Včasih je bil hit rezanje mandeljnov. Veliko so jih odstranili brez veze. No, pri meni se je izplačalo. Po dveh, treh anginah na zimo so mi pri sedmih letih odrezali mandeljne in potem naslednjih 25 let nisem bil bolan.
Se strinjam s tem, da se poišče drugo in tretje mnenje.
Pozdravljeni!
Hvala za vaše prispevke!
Bi pa prosil nekoga, najraje pa kar avtorico prvega prispevka za namig kje naj najdem res neodvisno drugo mnenje. Vem da je sitno govorit o imenih, ampak vseeno bi bil hvaležen če bi mi kdo skrajšal iskanje…
Sem očka pet-letne punčke ki občasno malo slabše sliši, nima pa angin in pogostih vnetij, ne smrči ampak so nam v Ljubljani hitro razložili, da so navajeni take otroke kar rutinsko operirat…
Mene je pa nožev na smrt strah, sploh ko gre za mojega otroka…
Še to, ali obstaja kako alternativno zdravljenje? A je kakšen zdravnik odgovoril na vprašanje zakaj zateka žrelnica preden je izjavil da jo je treba odstranit? A če bi meni zatekli prsti ker jem samo instant hrano bi tudi rekli, da naj si jih malo porežem, da bom spravil prstan gor?
No, nočem bit sarkastičen, sem pa ogorčen nad “rutinskim”
Hvala!
Očka
Jaz sem mama treh otrok.
Najstarejši je imel v starosti do četrtega leta precej angin, šli smo na pregled k ORL specialistu (posebej specializiranemu za otroke), ki je predlagal operacijo. Šele on me je prvi opozoril, da otrok ne zna dihati skozi nos, ampak diha skozi usta. Otroka smo naročili na operacijo čez 6 mesecev, potem je še zbolel in so ga naročili po treh meseih. Po devetih mesecih, ko je imel že skoraj 5 let, se je meni zdelo, da je njegovo stanje veliko boljše, angin sploh več ni bilo, zato sem šla še enkrat na posvet k pediatričnemu ORL specialistu, ki je povedal, da ima otrok zelo povečano žrelnico in še vedno ni sposoben dihati skozi usta.
Po operaciji je OPAZNO lažje dihal, okužb ušes ni bilo nikoli več.
Tretji otrok nikoli ni imel veliko angin, pač pa stalno meningitis, težko je dihal in hropel ob vsakem infektu. Poleg tega pa neprestana vnetja ušeš. Do četrtega leta ga je zdravil pri alergologu z diagnozo astme. Enkrat nas je alergolog opozoril, da v otrokovem izdihu zavoha okužbo z neko bakterijo, ki vedno znova povzroča vnetja ušes. Otrok je imel v grlu polipe – otekline in zadebeljene gube sluznice, v katerih se je razmnoževala ta bakterija. Sama sem prosila za napotnico za ORL, kjer so ugotovili, da ima otrok že občutno izgubo sluha. hoteli smo ga naročiti na operacijo v bližnji bolnišnici, kjer pa so čakalne dobe 1-1,5 leta. Zato smo se dogovorili še za dodaten pregled v Ljubljani, kjer so pravtako svetovali operacijo. Po operaciji je bilo z vnetji ušes in meningitisi 95% bolje.
Srednji otrok ni imel veliko angin, vnetij ušes. Je pa začel pri šestih letih tožiti, da ne sliši dobro, da se mu mašijo ušesa. Zdaj ga še dodatno skoraj ves čas boli grlo. Pediater ne vidi opaznih sprememb, ORL pa je opazil povečano žrelnico. Ni svetoval operacije, ampak naj počakamo še kakšno leto. Zdaj je otrok star 8 let, stanje pa se iz meseca v mesec slabša. Ponovno smo naročeni na pregle in predvidevam, da bo predlagal operacijo žrelnice. Z veseljem bom sprejela to obliko zdravljenja.
Operacije žrelnice JE ZDRAVLJENJE. Kot nobeno drugo ne daje 100 % rezultatov. Vseeno pa mnogo otrokom zelo olajša dihanje, spanje, jim prihrani ogromno angin, bolečih vnetij ušes in ogromne količine antibiotikov. V večini primerov otroci prerastejo te težave do starosti 5-10 let. Ampak odkrito povedano ne vidim prav nobene prednosti, zakaj otroka mučiti nekaj let in ga filati z antibiotiki (če ne jemljejo antibiotikov ob anginah ali vnetih ušesih, je to zelo boleče in potencialno zelo nevarno). Žrelnica in mandlji so ŽALIŠČE okužb, bakterije se tam naselijo in naglo razmnožujejo. Odstranitev žrelnice nič ne vpliva na nadaljno odpornostproti bakterijam, bakterije zato ne gredo globje v telo. Odstranitev žrelnice pomeni odstraniti nabreklo tkivo v grlo, kjer se v gubah bakterije lažje razmnožujejo kot na zdravi, manj nagubani sluznici.Odstranitev mandljev je bolj redka operacija, timpanalne cevke pa vstavljajo samo otrokom, ki imajo okvarjen sluh, onemogočeno kroženje zraka med ušesi in grlom.
Ko sem bila s svojim sinom v bolnišnici in sva en dan čakala na operacijo, sem opazoval ain poslušala nekaj otrok, ki so pravtako čakali na operacijo. Sploh nisem mogla verjetni, kako se nekateri otroci mučijo z dihanjem, da lahko tako majhen otrok tako grozno in glasno smrči. Ni mi jasno, kaj ljudje (ali pediatri), da takšnega otroka ne pošljejo na ORL in operacijo prej. Nekaj otrok se je dobesedno davilo med spanjem, zbujalo vsake pol ure, ker jim je sluz zapirala dihalne poti, kašljalo in hrkalo kot da so v napredovanem stadiju raka.
Lepo, da si z nami delila svojo izkušno. Moja je popolnoma drugačna, s tremi otroki, zato sem še jaz napisla svojo. Nikoli niso stvari za vse enake, zato me vsako poveličevanje ene resnice močno zmoti.
Drugo nepristransko mnenje lahko dobi vsak starš. Danes, v dobi interneta, ni težko po forumih povprašati, kateri so dobri specialisti in iti k njim po drugo mnenje. Jaz sem tako naredila pri dveh otrokih. Želela sem iti kot samoplačnik in plačati za drugo mnenje, pa so mi vedno rekli, naj od pediatra dobim napotnico. Meni je bilo kar nerodno hodit k pediatru po ŠE ENO napotnico za istega specialista, pa so mi jo vsakič dali. Dobila sem občutek, da je kar težko iti na pregled z otrokom kot samočnik, čeprav ima otrok že postavljeno diagnozo in predpisano terapijo/zdravljenje.
Za vse, ki bi želeli dobrega ORL specialista za otroke, predlagam dr. Žigera v mariborskem centralnem zdravstvene domu. Je starejši gospod, konkretno debeluškast, na prvi pogled malo strašljiv. Je pa strašno prijazen do otrok in zelo strokoven.
Mi imamo z odsrtanitvijo žrelnice žal slabšo izkušnjo-otrok sedaj res nima več takšnih obolenj, da bi zanje potreboval antibiotike, je pa precej pogosteje bolan kot pred odstranitvijo-lažja prehladna obolenja ali viroze skoraj vsak teden ali na 14 dni….:( Nam je resnično skoraj žal, da smo popustili zdravnici na orl in privolili v operacijo, čeprav ona sedaj trdi, da je to stvar odpornosti-zakaj pa je potem bilo potrebno odstraniti žrelnico, če so pogosta obolenja tako stvar odpornosti?
Vsak ima torej svojo izkušnjo.
Lep pozdrav.
Ata 2,
jaz oz. midve s hčerko imava popolnoma isti problem. Nikoli nobenih angin, bolečih ušes, lani decembra mi reče hčerka, da slabo sliši. Sva šli k orl in šok povečana žrelnica in kar operacija, ker zaradi tega slabše sliši in to vpliva na socialne stike. Od pregleda je sedaj 2 meseca, občutek imam, da hčerka ne sliši več toliko slabo, datum operacije že določen. Skoz pa me nekaj grize in črviči, da naj ne zaupam kar tako na vrat na nos. Šla bi najraje še kam po drugo mnenje, a kaj ko povsod čakaš par mesecev. A kdo pozna res koga ok orl, pa tudi če je privat, raje plačam, kot da se potem po operaciji po glavi tolčem.
Lp