Pozdravljeni!

Zanima me, če je med vami, ki spremljate ta forum, kakšnanemško govoreča družina z majhnimi otroki. Pri dvojezični vzgoji naše dveletnice nam manjka druženje z majhnimi nemškogovorečimi otroki, zato bi bili zelo veseli, da bi se dogovorili za občasna srečanja. samo najti se moramo :))))

LP Nevenka

Živjo,

sem prebrala tvoje sporočilo. Midva sva tudi uvedla dvojezičnost od rojstva dalje. Najina punčka je zdaj stara 19 mes. in se mi zdi, da nam kar dobro uspeva. Sem se pa tudi že spraševala, kje bi lahko našla kakšno družbo zanjo. Zaenkrat si pomagamo z nemškimi knjigami in telebajski 😉

LP, Martina
PS: Smo pa iz Kranja.

A ja, sem pozabila napisati, da smo iz Ljubljane oz. okolice. Vožnja zaradi občasnih srečanj vsaj za nas ni problem. Naj povem še to, da imamo babico iz Nemčije, ki je profesorica germanistike, torej ima tudi pedagoška in didaktična znanja. Torej bi lahko naredili manjši zasebni krožek.
Martina, a vaša punčka tudi govori nemško? Naša sicer razume, govoriti pa noče (tudi slovensko je spregovorila precej pozno).

LP Nevenka

Živjo, njena najljubša beseda trenutno je “Eier” ali “Ei” in tudi dobro ve kaj pomeni in “avto”, kar je pa itak v obeh jezikih enako.
Kaj dosti več pa še ne govori, edino ja in ne. Nekaj časa nazaj je za ne uporabljala “na”, zdaj naenkrat je pa spremenila v prav slovenski “ne”. Me pa tudi malo skrbi, da ne bo hotela govoriti nemško.

Nekje sem zasledila, da dvojezični otroci spregovorijo malo kasneje, bomo videli. Bi bila pa zelo vesela, če bi se kje dobili, mislim da bi otrokoma zagotovo koristilo. Mogoče se bo pa še kakšna mamica oglasila.

Imam pa še eno vprašanje, kateri jezik pa v javnosti uporabljaš? Meni je še zdaj kdaj malo nerodno, čeprav sem bila kot otrok navajena govoriti z mojo mamo nemško, tudi leta potem, ko smo se preselili v SLO.

Lp, Martina

Zdravo
Mene pa zanima ,kako komunicirate z otrokom? A eden govori z njim slo ,drugi nem? Ali kako?
Zanima me zato ,ker bi rada sama poskusila učiti sina nemško. Do sedaj sicer nisem preveč prakticirala, samo včasih kakšno besedo ali pesmico ,mi pa ne bi bilo prav nič odveč govoriti v obeh jezikih.Oče bo z njim govoril slo ,kadar bo prišel ponj.
Moj sin ima 9 mes in sicer še ne govori .
hvala za info

Zanimivo – zdaj, ko si omenila, sem se spomnila, da naša Mia tudi zelo rada reče Eier (in jih od takrat, ko jih lahko poimenuje, tudi zelo rada je!!!), poleg tega pa reče še Ball in še kakšno frazo…
Ja, težko je z učenjem jezika, ki ni jezik okolja. Pri mojem možu je bilo razmerje idealno, ker so doma govorili nemško, v šoli in s prijatelji pa sta on in brat govorila slovensko. Pri naši družini je drugače, ker midva med seboj ne govoriva nemško in otrok ne more mimogrede “pobirati” tona jezika in besed. Zato tale moja ideja o krožku…
Sicer pa moj mož, ki je vajen z mamao govoriti nemško vedno in povsod, z nemščino v javnosti nima težav. Res pa je, da s hčerko pri tem ni dosleden, žal.

Nevenka

Živjo,

načeloma imamo deljeno. Jaz in moja družina nemško, oče in njegova družina slovensko. Je pa tudi očka že pokusil z nemščino in moram reči, da se je v tem letu in pol veliko naučil. Pride pa tudi do tega, da jaz uporabljam slovenščino.

LP

Samo še to: strokovnjaki pravijo, da naj govori tuj jezik z otrokom le tisti, ki ga res zna oz. je to njegov materin jezik, sicer lahko naredi škodo.

Nevenka

Pri nas smo po premisleku naredili takole: oba z možem sva profesorja nemščine, mož je kar nekaj let preživel v Avstriji in tako pravzaprav odločitev ni bila težka. S sinom govori nemško – izključno, jaz pa vedno slovensko. Mali pri 17M govori slovensko (duda, mama, ata, to!, kdo to), očeta v nemščini razume čisto vse, pove pa jasno še nič. Na začetku je bilo kar težko, ker se je moj mož malo čudno počutil, ker ga poslušam jaz, ker ne zna otroške govorice (zdaj ve, da to sploh ni potrebno), ker ga potem v trgovini malo čudno gledajo. Pomembna je doslednost, predvsem se pa popolnoma nič ne obremenjujem s tem, kdaj bo spregovoril v nemščini, če sploh bo itn. Vesela sem, da naju oba razume in da je pravzaprav čisto normalno spregovoril. Pričakovala sva zamik. No, nemško bo gotovo spregovoril precej pozneje, če sploh.

Lp Neja

Poznam družino, kjer je očka Italijan. S sinom on govori vedno le italijansko, mamica pa slovensko. Spregovoril je hitro, pred drugim letom, tudi on z očetom govori vedno italijansko, z mamo pa slovensko (z italijanskim naglasom :)). In neverjetno je, kako lahko hitro preklopi – v istem stavku lahko govori v obeh jezikih, odvisno, komu govori.

Je pa po mojem nujno dosledno govoriti v enem jeziku (ista oseba) – vsaj na začetku. In težje je, če se v tujem jeziku z otrokom pogovarja tretja oseba (npr. babica), kot eden od staršev.
Če pa otrok ne spregovori v tujem jeziku, se meni ne zdi katastrofa. Gotovo mu bodo stvari ostale v glavi in jih bo uporabil takrat, ko se bo pač resneje začel učiti nemščine.

Moj šef ima 19-mesečnika, oba z ženo sta Nemca, zaposlena v Sloveniji, za sinka imata slovensko varuško, ki je z njim najmanj 10 ur dnevno (žal). Z njim govori slovensko, ob starša pa nemško. Fantek je spregovoril prejšnji mesec in sicer “gej-gej” (glej, glej), sledila je “lucka”, auto in papi (ati v nem.) Mami še čaka na svoj trenutek. Pozdravi s “hallo”, ko pride in gre, tako da uspešno kombinira besede iz obeh jezikov.

Bom povprašala, če bi ju zanimalo tako druženje, oba za silo sicer tolčeta slovenščino, glede na njun urnik pa dvomim, da jim sploh znese.

Živjo,

moj mail: [email protected]

Lahko mi pišete na mail, da se potem zmenimo za kakšno srečanje.

LP M.