Do 45 leta sem živela brez avta. Zaradi invalidnosti nisem imela izpita. To je bila seveda ovira, ki pa sem jo premagovala – uspešno.
Zadnje dve leti živim z partnerjem, ki je prav tako invalid ampak vozi avto.
Razočarano sem ugotovila, da ima moj partner avti zato da je čist in parkiran v garaži.
Zmrduje se če se želim odpraviti na sprehod v gozd. Ker je pot blatna. Imam dva psa. Nezaželena v avtu. Okrog hiše in na vikendu je toliko dela od odvoza smeti pa pogostega prevazanja gradbenega materijala ker gradimo in materjala za vrt itd vse to kar v avtu pusti smeti. Do prevazanja njegovega elektro skuterja ker je mobilno oviran in ne hodi prav veliko. Torej da sploh lahko kam gremo moramo invalidski skuter vzeti s seboj.
Ravno zaradi tega je prodal manjsi avto in kupil Berlingota.
Oba sva v invalidski penziji z veliko casa za pocetje stvari in pohajanje vendar vse to ne gre ker njegov avto mora biti skoz cist in za Bog ne daj da se ga po nesreci dotaknes z kakim trsim kosom ki bi lahko pustil prasko je konec svera.

Očitno živim v napačnem svetu v katerem partnerstvo pomeni pomagati drug drugemu. Zanj naredim vse kar lahko saj sam kit 95% invalid zmore le malo stvari. Takorekoc mi ne more pomagati pri nobemi stvari. Kar je ok. Rade volje naredim sama. Lahko pa mi pomaga z avtom. To je edina stvar s katero mi lahko pomaga.
Pa so njegove besede vedno v atilu – kaj če ne bi imeli avta.

To me izredno žalosti. Da je materijalna stvar bolj pomembna kot imeti partnerja ki ti stoji ob strani.

Ko sem bila sama z hčerko sva neprestano potovali in hodili na izlete. Tudi pse sva s seboj vzeli z vlakom. Tudi na vikend sva sli z vlakom. Brez problema.
Sedaj pa ne gremo nikamor.
Ker on na vlak ne more/noče. Z avtom pa tudi ne da se ne bo umazal ali opraskal.

Sem nerazumna?

Spoštovani,

videti je, da lahko s partnerjem nadgradita svoja orodja za upravljanje s konfliktom želja. Vajin konflikt želja vidim tako:

Vi: “Jaz si želim večkrat ven, na izlete, tudi s psmi. Želela bi, da nas pelješ ti s svojim avtom in da pri tem ne godrnjaš zaradi vsake smetke ali praskice.”

Partner: “Želim biti bolj doma. Pomembno mi je, da je moj avto čist in čimbolj nedotaknjen.”

Prva misel, ki mi pride na pamet, je da se najprej odprto pogovorita o svojih željah. Brez pritiska, obtoževanja in vzbujanja slabe vesti – v stilu jaz ti pomagam, ti pa nič. Samo kaj si vsak želi in kaj je zanj pomembno.

V naslednjem koraku se odraslo pogovorita ali sta drug drugemu pripravljena priti nasproti in sprejeti kakšen kompromis. Ta del pogovora peljeta z zavedanjem, da so pomembne moje želje, ampak tudi partnerjeve. Saj je v samem bistvu ljubezni to, da nam je druga oseba emocionalno pomembna in nam je mar kako se počuti, kaj si želi itd.

Lahko sta vsak pri sebi pozorna, če je v ozadju vajinega konflikta še kaka druga vsebina. Na misel mi je prišlo ali je mogoče, da je partnerju neprijetno hoditi ven še iz kakih drugih razlogov, ne samo zaradi avtomobila.

Če v določeni točki kompromis ni mogoče, potem razmišljate naprej kako uresničiti svoje želje neodvisno od partnerja. Eno možnost z vlakom ste že omenili. Ena možnost je, da kupite svoj avtomobil in se dogovorita s partnerjem, da vas vozi. Ali pa angažirate koga drugega, da vas pelje. Seveda ne vem, če so te ideje za vas sprejemljive. Hočem nakazat, da včasih ni nič hudega, če partnerju ni do določene aktivnosti in to izpeljemo sami ali s kako prijateljico v svoji režiji.

Uresničevanje svojih želja je pomembno za kvaliteto življenja.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Mislim, da partnerja morata imeti skupne trenutke, ne samo obveznosti. Ni tak problem iti s prijateljico na izlet, ampak to da poskrbiš za partnerjeve potrebe, potem pa potrebuješ druge ljudi, da zadovoljiš svoje. To je izkoriščanje in ženske ga predolgo trpimo. Iskreno se pogovorita kakšno razmerje si želi on in kakšno ti, tako boš vedela ali je sploh vredno ustrajat. Na dolgi tok imeti zapečkarja med tem ko si ti željna potovanj ne bo šlo.

Zadeva je sila preprosta… Zaključi zvezo, ki te omejuje. Ker če veza omejuje bolj kot invalidnost, potem to ni zdrava zveza. In ta vas bo s časom dobesedno uničila.

Glede njegovega posesivnega odnosa do avta nimam besed, vsekakor ni zdravo. Prav tako ni zdravo, da želi biti zaprt doma. Očitno je raje nesrečen, kot da se zapelje nekam z avtom. Ironično avto je temu namenjen.

Nimaš kaj s takšnim človekom. Omejuje in uničuje tudi tebe. Zaključi zvezo. In zaživi s polnimi pljuči.