Depresija
Pozdravljeni! Sem 18 letni fant, ki mu je novembra umrla mama. Doma je obupno stanje, zaradi očeta, ki je alkoholik (bil je že 2x na zdravljenju) in mu po mojem mnenju ni pomoči glede tega, saj se vsi trudimo in tudi sam hodi k psihologinji, a preprosto ne odneha. Vse večje odgovornosti so tako padle name in brata in moram povedati, da sem res precej zapadel v depresijo. Tudi prijatelji me pokličejo/pošljejo sms samo takrat, ko kaj rabijo. Ne spomnim se, kdaj bi mi kdo sam od sebe napisal kako sem, kako se držim, če kaj rabim… Vem, da bi moral gledati naprej na življenje in da se moram pobrati, a je trenutno preprosto vsega preveč. Prosil bi za kakšen nasvet in kako ste se vi spopadli s tem.
Pozdravljen,
moje iskreno sožalje ob izgubi mame. Res si se znašel v nezavidljivi situaciji in pod velikim bremenom. Ni na tebi, da to nosiš sam, nujno bi potreboval oporo nekoga stabilnega ob sebi, vendar ti oče tega ne more dati. Na žalost ne moreš doseči, da se pozdravi, vem pa, da te njegov alkoholizem boli. Vendarle boš moral poiskati pomoč zase, nanj namreč ne moreš računati, žal je tako. Prav je, da poiščeš podporo sebi, da preživiš v tem težkem obdobju in greš naprej. Lahko je to pomoč psihologa, psihoterapevta, lahko se najprej obrneš na osebnega zdravnika, da ti pomaga k hitrejši obravnavi. V vmesnem času se lahko vključiš v skupino svojcev anonimnih alkoholikov- al anon- https://www.al-anon.si/index.php
Glede medsebojnih stikov so ti “korona” časi kar naporni in ljudje velikokrat ne opazijo stiske drugih, ker so sami zakopani v svoje težave. Mogoče je prav, da kdaj naredimo tudi prvi korak in povemo, da potrebujemo pomoč, pogovor, stik…
Vesela bom, če se še javiš in poveš kako ti gre, upam pa tudi, da se javi še kdo s svojo izkušnjo premagovanja težkih situacij,
vse dobro, pozdrav,
Bernarda
Pozdravljen,
meni je umrla mama v tvojih letih. Oče je bil že 20 let brez službe zaradi invalidnosti,jaz ravno konec s sš,sestra na začetku sš. Hvalabogu oče ni pil. Probajta ga spraviti v red,dajta mu vedeti,da ima on težavo in sta vidva glavna za vse ,saj on zaradi te težave ni pri stvari. V kolikor ne bo šlo ti priporočam,da se čimprej zaposliš in vzameš neko garsonjero v najem. Ni ga čez ljubi mir. V kolikor potrebuješ koga za pogovor sem ti na voljo.
Lp
Jaz bi predlagala, da se obrneš na CSD.
Res je, da ti si že polnoleten in da uradno si odrasel, ampak če skrbiš za mlajšega brata, ti pripada vsaj kakšna pomoč.
Prepričana sem, da lahko najdeš kakšno prijazno svetovalko, ki ti lahko pove več o pravicah, ki ti pripadajo.
Sicer ne vem koliko je star mlajši brat, ampak delna rešitev je dijaški/študentski dom.
Naj ti ne bo nerodno reči, da ne zmoreš sam, saj nisi sam kriv da so okoliščine takšne kot so.
Kar se pa depresije tiče …
Nekaj je sigurno zato ker žaluješ po izgubi mame.
Si v najobčutljivejšem obdobju svojega življenja in je že tako težko, kaj šele brez tega.
Vem da je spoznanje, da nimaš nikogar ki ima tvoj hrbet, niti lastnega starša, zelo težko.
Ne vem kaj ti naj drugega rečem, kot da probaj to sprejeti in se opri samo na lastne roke in noge.
Danes je težko, ampak čez 10 let ti bo zelo prav prišlo, ker na koncu boš postal samostojen in zelo priden moški, ki ima svetlo prihodnost.
Jaz takšne situacije nimam, sem pa svojim staršem oproščala tako, da sem poskušala razumet…
Tudi moj oče je zelo rad pil (ne morem reči da je bil alkoholik, ker v službo je hodil) in sem na koncu dojela, da je imel zelo slabo otroštvo in si je bil sam kriv toliko, ker ni poiskal pomoči da izboljša svojo samopodobo.
To je določena kriza, iz katere ni znal in ni vedel kako…
Sram ga je bilo prositi za pomoč.
Trenutno izgleda kot da ne bo boljše, ampak vse možnosti imaš da se situacija popravi.
Želim ti vse najboljše, žal mi je da ne morem pomagati bolj.
Pri 18 letih sem ostala sama. Oče je umrl kar je bila posledica alkoholizma. Dooolga zgodba na kratko padla sem na poden res poden. Pa je prišla tudi teta depresija, ki je z sabo pripeljala drugo teto aneksiozo. Ampak… Nisem obupala. Šla skozi norijo… V 4 letniku tik pred maturo izključena iz šole…. Razlog? Nisem prinesla opravičila za teden dni izostanka… Ker opravičilo lahko ljudje očitno napišejo iz nebes.. Razlog izostanka je bila izgorelost. Zjutraj šola popoldne in do cca 1, 2 zjutraj služba. Pa je prišla izgorelost. Ampak nisem se dala. So bili dnevi, tudi kakšen teden, ko nisem imela za jest kaj šele kaj drugega…. No 4 leta od tega imam dober avto, dobro službo, svoje stanovanje, naložbe itd. Vse to sem dosegla sama. Glavno je, da ne obupaš. Padeš se pobereš in greš naprej. Vsakemu lahko uspe, če se le dovolj potrudi. Ljudje te bodo tiščali ob tla ti pa tišči naprej! Ne obremenjuj se z drugimi delaj dobro zase in svojo prihodnost. Tudi, če zdaj nimaš nič imaš lahko v prihodnosti nekaj. Vse pa je odvisno od tebe. Spoštovanje si zaslužijo ljudje, ki iz podna prilezejo na svetlo ne pa ljudje katerim je vse dano zastonj.
