Pozdravljeni,

več let stresa v družini (sin ima tezave, zato tudi vzrok stresa ne morem umakniti) me je privedlo do izgorelosti. Sem sla veckrat do zdravnice, ki mi je svetovala le sprehod in, naj se ne sekiram. Potem sem nehala hoditi k njej (2 leti že nisem bila) in se sama borila z obdobji utrujenosti, brain fogom n izboljšanja. Sedaj, po 7 letih, ko smo za sina v šoli končno dobili pomoč, pa se mi je pričelo sesuvati. Vsako leto imam manj fizične energije, vendar sem vzdrževala sprehode, ce sem sla pa malce v hrib, sem bila potem 3 dni čisto fuč. Sedaj pa me bolijo noge (podplati in meča), če samo stojim, ko kiham npr. kosilo. To me zelo skrbi in ne me zanima, če in kdaj bo prišlo do izboljšanja? Sem si sedaj poiskala tudi psihoterapijo, ki bi si jo morala že zdavnaj … Nameravam tudi do zdravnice, ki mi bo verjetno predpisala AD … po eni strani bi jih jemala, če bi kaj pomagali proti fizični utrujenosti.

Spoštovani,

ja opisujete znake resne izgorelosti. Nasvet za sprehod in ‘se ne sekiraj’, je v primeru kot ga opisujete, lahko nekoristen, če ne celo škodljiv. Na primer, v stanju izgorelosti lahko psihofizični sistem tudi sprehod doživi kot stresor. Moji klienti se pogosto po običajnem sprehodu pobirajo več dni, kot pravite tudi vi.

Pogosto je res kot pravite, da določenih stresorjev ni mogoče umakniti iz življenja niti začasno. Vendar je običajno mogoče z ustrezno strokovno podporo življenjske okoliščine prilagoditi do te mere, da steče rehabilitacije. Na boljše bo šlo, ko boste zagrabili bika za roge. Dokler ostajamo z nespremenjeno psihološko strukturo v podobnih okoliščinah, gre običajno bolj na slabše kot na boljše. Kaj bi pomenilo zgrabiti bika za roge:

1. Predlagam menjavo osebne zdravnice, ker je videti, da vaša nima zadostnega uvida v vaše psihofizično stanje. Res je pa, da pogosto tudi pacienti ‘ne znajo dovolj pojamrati’ in jih zdravniki pošljejo pač nazaj v bitko.

2. Zdravnico prosite za napotnico za psihiatra. Ne, ker bi bili nori, ampak, ker imajo psihiatri največ izkušenj z zdravljenjem s psihotropnimi zdravili. In najbolje ocenijo katera zdravila, če sploh, bi vam najbolje pomagala začasno izboljšati počutje si povrniti nekaj energije, da sploh začnete resno zdravljenje.

3. Super, da ste se dogovorili s psihoterapevtom. Brez neke oblike psihosocialne podpre je zelo težko splezati nazaj na zeleno vejo. Psihoterapevt vam bo pomagal zastaviti dve liniji zdravljenja. Najprej vzpostaviti življenjske okoliščine, da se sploh spočijete. Iz izkušenj vam povem, da se to da tudi pri hudih težavah v razvoju otroka. Kot drugo pa vam bo pomagal spremeniti pri sebi tista prepričanja, s katerimi ste se iztrošili. Brez take spremembe se težava običajno ponavlja ali pa oseba životari s slabo kvaliteto življenja.

4. Ko zastavite te korake, sprejmete dejstvo, da ste leta, če ne desetletja, gnali psihofizični sistem čez njegove meje, in da bo zaradi tega tudi rehabilitacija dolgotrajna in včasih naporna. In da običajno traja, da oseba spet vidi luč na koncu tunela. Vendar ni nobenega razloga, da po koncu rehabilitacije ne bi živeli kvalitetnega in zadovoljnega življenja.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Vse je res, kar ste napisali … desetletja izcrpavanja je za mano in davek je terjal svoje. Po vcerajsnjem obicajnem sprehodu me misice na nogi prav pečejo. Psihično sem stabilna, me pa skrbi tole fizično stanje. Prihaja lepše vreme, mož dela plane za med počitnicami, končno lahko gremo onkraj občine, … zdaj bo pa zaradi mene vse padlo v vodo. Prej smo vsak vikend nekam šli hodit.
Svetujete psihiatra tudi zaradi tablet … o tem sem danes vprašala terapevtko, ki je rekla, da ne vidi, da bi jih potrebovala. Pravite pa, da bi tableti izboljšali fizično počutje?
Ta del me najbolj skrbi … vesela bi bila, ce bi lahko šla na običajni sprehod. Misice mi vidno slabijo.
Sem se pripravljena tudi sprijaznit s počitkom, če bi vedela, koliko približno casa bo to trajalo … vsaj približno, iz vaših izkušenj?

Postavljate vprašanja, katerih odgovori vam bodo zelo koristili pri načrtovanju in izpeljavi rehabilitacije:
Koliko časa traja rehabiltacija?
Kako svoje trenutne potrebe uskladiti z bližnjimi?
Kakšno prehodno vlogo odigrajo zdravila?
Kako da se psihično počutim v redu, telesno pa obnemoglo?

Če bi želeli podrobnejše odgovore, prilagojene svoji situaciji, ste kadarkoli dobrodošli na pogovor. Tukaj odgovorim na bolj na kratko in splošno.

Koliko časa traja rehabiltacija?
Študije so pokazale, da rehabilitacija traja med 2 in 4 leta. To potrjuje tudi moja izkušnja izgorelosti in izkušnje mojih klientov.

Kako svoje trenutne potrebe uskladiti z bližnjimi?
To je kompleksno vprašanje. Običajno je najprej potrebno, da klient okrepi notranja dovoljenja, da sam sebi dovoli, da uveljavi svoje interese – da svojemu zdravju da dovolj visoko prioriteto, da si zagotovi čas in prostor za počitek, da svojcem pojasni kaj se dogaja in kaj to pomeni za naslednjih nekaj let … Potem pride vprašanje praktične izvedbe in kako svojci sprejmejo novo stanje.

Kakšno prehodno vlogo odigrajo zdravila?
V stanju izgorelosti gre psihofizični sistem v posebno stanje. Predvsem je celoten sistem izjemno občutljiv, ker se s tem ščiti pred tam, da bi ga oseba dokončno uničila. To lahko pomeni razne motnje – recimo telesne bolečine že ob najmanjšem naporu/stresorju. In ja, seveda psihotropna zdravila lahko ublažijo te simptome. Vloga psihoterapevta je pri komentiranju zdravljenja z zdravili skrajno omejena. To je vprašanje za klienta in usposobljenega strokovnjaka – to je zdravnik specialist psihiater. Vprašanje je tudi s kakšnim ciljem oseba jemlje AD. Eno je, če si le izboljša počutje in nadaljuje z izčrpavanjem, drugo pa če razume vlogo zdravil in jih uporabi le prehodno, da mu olajšajo izpeljavo rehabilitacije in opravljanje nujnih funkcij.

Kako da se psihično počutim v redu, telesno pa obnemoglo?
Pri meni je del prve faze obravnave tudi to, da klient dobro razume kaj se dogaja z njegovim psihofizičnim sistemom. Bistvo je v tem, da sistem je pošiljal določene signale, že takoj ko je oseba pričela s prekomernim izčrpavanjem. Vendarj jih je (zaradi globokih nezavednih vzorcev) preslišala. Zato sistem z leti prične signale preusmerjati v druge kanale. Lahko se začneja pojavljati močne čustvene reakcije (tesnoba, panika), lahko pride do psihosomatskih motenj, ko oseba npr. zaznava bolečino, čeprav ni telesne težave, lahko pa pride tudi do dejanskih telesnih prememb (bolezni). Tekom procesa potem ta klobčič postopoma razvijemo. Iz tega tudi sledi kakšen načrt rehabilitacije je primeren za koga.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić