Pozdravljeni!

Stara sem 29 let in se zadnjih nekaj mesecev borim s tesnobo, ki se je predvsem prevesila v noč – namreč že nekje od začetka oktobra imam težave z nespečnostjo. Začelo se je nekako tako, da sem neko noč zelo težko in pozno zaspala, nič posebnega, se je zgodilo že kdaj prej. Čez vikend sem se nato normalno naspala potem pa je prišel nov delovni teden in težava s spanjem se je pričela ponavljati. In od takrat mi je to preprosto “stopilo v glavo”. Čez dan premišljujem o tem, kaj se bo zgodilo zvečer in ves čas se mi v misli vriva ta stavek – ne morem spati. Zvečer ko se nato uležem v posteljo, imam glavo povsem izpraznjeno, samo ta misel v njej ostaja – kako si želim naspati, pa ne zmorem zdrsniti v spanec.
Od novembra do januarja je še nekako šlo, ker sem bila zaradi ukrepov na čakanju na delo in pač malo kompenzirala pa pospala zjutraj, sedaj ko pa ponovno delam, spim 4-5 ur na noč in še to stežka. Včasih se bojim, da se bom neke noči preprosto odločila, da ne bom več zaspala in bom samo se blodila po stanovanju, dokler se ne bom sesula.
Zavedam se, da so stvari v moji glavi in da jih je potrebno rešiti, tudi mi ni v interes postati odvisna od tablet (sem poskusila z melatoninom, zdravnica mi je pripisala Helex, pa pomaga bolj občasno). Sem razmišljala, da bi lahko bili kakšni zunanji vzroki, pa preprosto ne najdem razloga, da bi nanj pokazala s prstom.

Zanima me, če mi lahko priporočite, kakšno vedenjsko kognitivno terapijo ali avtogeni trening, skratka karkoli kar bi lahko pomagalo pri reševanju te težave, saj je sama ne zmorem rešiti.

Hvala!
Maša

Pozdravljena, tudi jaz sem imela ogromno težav z nespečnostjo, anksioznostjo, zato sem se naprej obrnila na klinično psihologinjo, ki me je napotila k psihiatrinji. Nato sta mi ti dve predlagali določene vaje za sprostitev, vaje za koncentracijo, pa veliko fizične aktivnosti, da se telo zmatra, poleg vsega tega še danes jemljem tablete Persnosan, skoraj vsak dan, ker me je strah, da ne prišla v situacijo, v katerih sem že bila. Zato pogumno najdite strokovno pomoč in razložite svoj problem strokovnjakom. Mislim, da težava sama po sebi ni nespanje, vi morate najti vzrok in ga ozdraviti. Pa srečno.

Hvala za nasvet.
Predvidevam, da do kliničnega psihologa prides preko napotnice od osebnega zdravnika ali je to samoplačniško?

Oj, jaz sem imel nekaj podobnega kot opisuješ in so mi ugotovili da imam podivjano ščitnico,
da mi enkrat dela premalo, drugič preveč. Moral bi jesti neke hude tablete ali če se ne bi izboljšalo pa celo na operacijo ščitnice. Potem mi je pa en zdravnik ki se ukvarja tudi z bioresonanco to zadevo uredil, sem bil na 4 terapijah in od takrat nimam več problemov.

Pozdravljeni!

Opisujete težave s tesnobo, z nespečnostjo, anksioznostjo in obsesivne misli. Vsi omenjeni simptomi se pojavljajo pri psihičnih težavah. Seveda je težko identificirati vzroke za takšne simptome, saj večina psihičnih težav izhaja ravno iz našega nezavednega dela s katerim nimamo direktnega zavestnega stika. Simptomi so samo opozorilo, rdeča lučka, da se z nami nekaj dogaja.

Način kako si lahko pomagate sta vsaj dva. Eno je, kot opisujete, zmanjševanje simptomov z vedenjsko-kognitivnimi tehnikami, avtogenimi treningi, meditacijo, jogo, telesno aktivnostjo ipd. V tem primeru gre za delo na simptomih. Drugo je poglobljeno brskanje po sebi s pomočjo psihoterapevta. V tem primeru gre za poglobljeno osebno popotovanje spoznavanja sebe, svojega nezavednega – pozabljenih spominov in čustev. Na ta način naj bi tudi reševali vzroke svojih težav in ne samo lajšali simptome.

Glede zdravil – Helex-a, vam priporočam skrajno previdnost, saj je zasvojljiv. Po mojem mnenju bi ga morali uporabljati samo v skrajnih stiskah.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljeni!

Hvala za odgovor.
Glede Helexa se zavedam in ga vsekakor ne jemljem vsakodnevno. Pravzaprav sem bila kar malo žalostna, ker je to edina stvar, ki sem jo “dobila” od osebne zdravnice, brez kakršnekoli usmeritve za naprej. Nimam niti občutka, da bi nekaj zelo pomagal, takrat ko ga vzamem.

Zanima me, če mi lahko priporočite, kam se obrniti za potrebno psihoterapijo (lahko samoplačniško). Živim sicer na Gorenjskem, ni mi težava priti v Ljubljano.
Žal se bojim, da pri osebni zdravnici dlje od tablet ne bom prišla pa tudi če že, kolikor vem so čakalne dobe za psihoterapijo zelo dolge.

Hvala za pomoč!
Maša

Ja, mene tudi žalosti, da večinokrat državljani s strani zdravnikov ne moremo dobiti usmeritve, ki ne bi bila recept za psihofarmakološka zdravila. Čeprav obstajajo tudi zdravniki, ki se zavedajo, da pacienti potrebujemo tudi psihološko podporo in v večini primerov zdravila niso potrebna ali celo neprimerna. Žal je tudi tako, da je skoraj nemogoče dobiti psihoterapevtsko pomoč na zdravstveno zavarovanje.

Glede usmeritve me pokličite na 031759205 ali pošljite email na [email protected] in vam bom posredoval kakšen kontakt.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljena.

Popolnoma enako se je meni zgodilo. Stopilo mi je v glavo. Kr naenkrat. čez noč bi rekel. Jaz sem nekako povezal stanje s cepljenjem ampak verjetno temu ni tako.

Meni je najprej zdravnica dala tablete za shizofrenijo, ki sem jih po 3 dneh nehal jemat ker sem bil čist out. Potem mi je dala Sanval po njem sem bit še bolj aout. Imel sem vse možne stranske učinke, potem pa mi je za konec dala še AD Trittico katere sem jemal 1/3 mesec dni in se mi je stanje verjetno izboljšalo ampak sem imel tudi stranske učinke. Potem pa sem po mesecu dni nehal z AD (je tako rekla zdravnica) in sem bil normalen 2 dni nakar so se mi začeli panični napadi pred spanjem in med spanjem tako da nisem mogel spat.

Imam vse možne tehnike relaksacije, meditacija, Baldrijan, kupil aplikacijo Awekend mind , ki jo uporabljam mesec dni in se že malo vidi uspeh. Uporabljam tudi vizualizacijo.

Prej sem bil športnik imam pa res stresno službo družino in še ves ta lockdown ter pandemija ni kaj dobrega prispevala.

Uporabljam tudi tehnike KVT redno v posteljo, tema, nič jest, se zbudit po 8 urah če ti to uspe….si pisat dnevnik na papir dati težave itd…

Jaz se še nisem zlizal in je verjetno potreben tudi čas. Od tega je 1,5 meseca.

Je pa spanec resna stvar in zato sem še ko ne spim ponočiu bolj nervozen ker vem kakšen dan me čaka.

Živjo,

še moja izkušnja. Težave z nespečnostjo v epizodah že cca. 6 let. Lansko leto je prišlo tako daleč, da sem spala po 2-3 ure na noč, bila že čisto izčrpana. Kljub temu sem delala različne meditacije, tehnike mišičnega sproščanja … ampak v tako akutnem stanju se potem počutiš le še slabše, ker se kljub trudu ne uspeš naspati.

No, da skrajšam. Poskusila sem Sanval, ki nekako ni deloval dovolj, pa tudi nisem se ga želela navaditi. Potem so mi dali Mirzaten, grozljivi stranski učinki. Nato pa sem šla na Ambulanto za motnje spanja – deluje v okviru Nevrološke klinike v Lj. Toplo priporočam in nič zahtevnega ne delajo, le preizkusiš, kaj dobro deluje pri tebi. Najprej sem jemala melatonin s podaljšanim sproščanjem (tisti v prosti prodaji so kaplja v morje, od tistega bi težko zaspal kdrokoli), ki je pomagal bolj kot Sanval. Potem pa sem za težja obdobja poskusila 1/3 Trittica, najmanjšo dozo. Končno sem se naspala, po vsaj 7 ur na noč. Meni zelo ustreza, jemljem zdaj 5 mesecev in že zmanjšujem na pol te doze, pa še vedno dokaj ok spim. Stranski učinki so minimalni, niti omotičnosti nimam zjutraj.

Od misli mi pa vsekakor najbolj pomaga, da se sprijaznim z usodo, ko grem spat – če bom zaspala, prav, če ne bom, pa tudi prav. Jutri bo pač težji dan, koliko jih je že bilo, pa sem funkcionirala. Čim manj katastrofičnosti, in pritiska nad sabo delat. To je tako kot da te nekdo sili, da se pomiriš, ko si razburjen – še težje se boš 🙂 Od tehnik pa daleč najbolj zrelaksira progresivno mišično sproščanje.

Nisem najbolj pristaš tega, da bi psihoterapija pozdravila nespečnost. Mislim, da je pri akutnih oblikah najprej treba rešiti čisto fiziološke potrebe, psihoterapija pride potem spremljevalno.

Srečno!