Lep pozdrav

Obračam se na člane tega foruma zaradi psihične stiske.Lep bi prosil za nasvet oz pomoč in ne na napadanje ker sem že tako v zelo slabem psihičnem stanju in mi je že tako zelo težko govoriti

Zadnjih pet let se mi je vsako leto podiral svet zaradi svoje dobrote in pomaganja vsem drugim da ustrezem vsem,so mi nekateri ljudje zabili nož v hrbet in me spravili v dolgove in v obup.Vsi mi govorijo da sem predober in da bom zaradi tega v življenju nastradal in to tega je prišlo da enostvno ne morem več.Že nekaj časa razmišljam samo negativno,samo spal bi nič se mi ne da, nič se mi ni zgodilo za kar bi bilo vredno sploh vztrajat in živeti.Ko mislim da bo boljše ne rata. Nekaj časa nazaj sem spoznal punco ki sem občutek da se končno stvari obračajo nekaj časa je bilo super ampak se je izkazalo da je zadnje mesece premišljevala če me ima rada in se je izkazalo da me ni imela.Načeloma ne kažem problemov navzven se smejim hecam ampak samo za krinko da vsaj malo pozabim na to ampak ne gre.Objokan hodim spat,objokan se zbudim tudi v službi mi včasih solze pritečejo Zaradi dobrote in izkoriščanja nad mano in da se ne znam postavit zase da me nekateri žalijo da sem zguba,ničvreden,obupnež in še kaj. Namesto da bi pri letih ki jih imam imel svoje stanovanje in uzival v življenju se spopadam s tem da nimam niti za osnovne položnice čeprav imam plačo več kot dobro,zaradi dolgov mi ne ostane skoraj nič še starši mi morajo plačati kakšno položnico kar je žalostno in sramotno.enostavno ne vidim izhoda iz tega.Vem da ni rešitev ampak se mi porenjajo misli o samomoru da bi vse to končal,ker mislim da sem svetu in staršem ter ljudem ki me niso razočarali samo breme.Tudi prijatelica mi je svetovala da si čim prej poiščem pomoč ker drugače bo samo slabše ker tudi ona je bila v položaju ne takem ampak je bila

Okoli finančne stiske je samo “storilnost” rešitev: malo poglej kje lahko poškrtariš, cent na cent se nabere pa še zamotiš se – npr. Pogledaš kje so popusti, greš peš (pa je rekreacija in kakega soseda srečaš za te eksta površne “feel-good” pogovore), potem pa kuhaš ob YT karaoke rezanju čebule, pa pogledaš po YT in netu recepte pa imaš dokaj redne cooking večere… Je moj redni highlight dneva/tedna že od 16. Leta.
Butasto, ampak kg kruha od doma je cca 30 centov, tri ure, občutek dosežka in nagrada (biološko) – definitivno veliko bolje kot jokat na tleh v temi (povem iz izkušenj).

Kar se ljudi tiče… Če dela grdo s teboj, ni vreden. Koliko jih lahko odstraniš iz življenja je različno – ob vsakem bednem sodelavcu se ne more menjati službe, ob vsaki zoprni sosedi, se ne more preseliti, če je pa samo en znanec pa ti ni treba z njim na kavo.
Jaz se še vedno “treniram” z “kaj bi mi xy oseba morala narediti, da bi jaz z njim/njo delala tako grdo in bila dostojen človek” potem ko nič ne najdem, pa si rečem “z drugimi tudi dela tako”… Slednje mi na živce stopi, ko je nasilje nad menoj je eno, ko pomislim, da tako dela npr. S svojim otrokom, s svojim psom, s svojimi prijatelji, z blagajničarko v trgovini … Potem ne ne gane več.
Vedno “nastavim drugo lice” (vsak ima kdaj slab dan) tretjega pa se skušam odvaditi.
Je zelo transakcijski pristop, ki na noben način ni zdrav, ampak je vaja za uravnoteženje.
Je seveda tudi pomembno postavljanje osebnih meja, ki so pa plus za vse… Npr. Dovolim sebi in drugim imeti mnenje, ki ne vpliva na moje vedenje ali name – če ena “urejena ostarela gospa” ne reče hvala, ko odstopim sedež na avtobusu je popredalčkana s primitivcem, ki pljuva in odmetava prazne pločevinke piva na tla ob otroškem igrišču; če en na pol klošar pobere iztrebek za svojim psom, je popredalčkan z ostalimi dostojnimi ljudmi.
Res nas je veliko naučenih, da se spoštovanje daje in ne zasluži.

Kar se ljubezni &co. tiče, pa na žalost nimam boljše tolažbe, kot da je bolje biti sam, kot v slabi zvezi. Meni pomaga mentalna vaja, da vse kar “čutim”, da sem izgubila, si predstavljam, da sem že imela ob “razhodu”. Npr. Joj sem mislil, da bova skupaj živela > kje bi spal? Kako bi prišel čez mesec? Koliko dodatnih dolgov?; Bi imela otroke > ubogi otroci… Po tem kopitu, ker preprosto in neizogibno je računati, da lahko spremeniš čustva drugih. Ne moreš. Sreča v nesreči, da je prej kot slej. Saj v končni fazi bi bil tudi ti nesrečen – vsi smo nagnjeni k sanjanju samo o najboljšem, pa resničnost pogosto ni. Letos sem sama na silvestrovo, je prazno in “turobno”, ampak ko pomislim samo na lanskega s stresom in paniko in siljenjem neke sreče, ki je ni… Res je vrabec v roki, ne glede na to koliko golobov vidiš na strehi.

Opomba: poskusi se “družiti” s pristno pozitivnimi ali nevtralnimi ljudmi v udobnih okoliščinah npr. S sosedo “pojamraj” no, letos pa se je poznalo na praznikih, da imamo COVID – haha, ja, tri besede … Meni zelo veliko pomenijo samo te naključne mini pavzice. Danes in jutri imaš tudi dober izgovor za kakšen blast from the past izvesti s kom, ki ga že leta nisi videl/slišal iz navadnih odtujitev.

Upam, da bo kaj pomagalo – če nič drugega, pa vedi, da nisi edini, ki se kislo nasmehne ob “srečno novo leto”… Vseeno pa ti ga pristno želim.
Lp

Pozdravljen razočaran011,

se opravičujem, ker si tako dolgo čakal na odgovor. Kako ti gre danes? Si poiskal kakšno pomoč ? Bilo bi zaželjeno, da si poiščeš pomoč in podporo. Nekaj dobrih nasvetov ti je dala že potrpljenjejeVrlina zgoraj v svojem odgovoru. Življenje je v veliki meri odsev naših mislih, percepcije, dojemanja- saj veš, kozarec je lahko napol poln ali napol prazen. Veliko lahko naredimo sami, po drugi strani pa pridejo situacije in stanja, ko se s svojo voljo stežka premaknemo iz mesta in takrat je prav, da poiščemo pomoč strokovnjaka, sploh v primeru, ko ne vidimo izhoda.
Napiši in povej kako ti gre danes,
vse dobro,
Bernarda