Kako si ustvariti družino?
zanima me kako je uspelo vsem mladim ustvarit družino, na videz izgleda najlažje, najeta se dva potem 1, 2, 3 že prvi otrok potem kmalu drugi, zdaj hodim že na obiske tretjim, midva pa komaj prideva iz mesca v mesec to leto, da bi bili tu še otroci ne upam sploh pomislit. vsako leto prestavljava na naslednjo v upanju, da bo kaj boljše in to traja že pet let in vsako leto sem starejša in vem, da bo vedno težje.
Naj povem, da oba delava, sva v najemu, ker na svoje ne moreva, ker ne dobiva kredita saj je partner sp in nimava še dovolj prišparamo za polog, ki ga banka zahteva. Finančno shajava, če ne bi bilo treba plačevat najemnine bi bilo manj skrbi z načrtovanjem družine. Zaradi narave dela imava zelo raznolik urnik dela, kdaj tudi po 16h na dan, kar ne pride v poštev pri majhnem otroku, eden od naju bi moral najti drugo zaposlitev ali se prilagoditi, kar bi pomenilo tudi manj dohodkov. Nimava staršev, tako, da tudi občasnega varstva ne morava pričakovat. Zdi se mi, da bo nama zmankalo časa, če bova še odlašala, zaradi trenutne situacije pa si tudi ne upam reskirat in upat na najboljše. Sama sem kot otrok bila v rejništvu in vem kako zelo je težko, ko nimaš dovolj zase in otroka in kaj to naredi celi družini. Po enistrani sva se tudi že sprijaznila, da bova midva pač sama, saj se imava lepo, ampak nevem, če ne bi potem čez nekaj let obžalovala.
No, sami zato, ker izgleda navzven, ne pomeni, da je enako za zaprtimi vrati.
Malo bom svetovala okoli financ in služb, je pa tako, da odlašaš lahko, premisliti se ne moreš.
*Pregled financ: zelo hitro se naberejo malenkosti, npr. Kavica tu in sendvič tam. Če rečemo 2 kavici in ena čokoladica za vsakega je 180€/mesec ( 1,2 za kavo *2 + .60 = 3 *2 = 6 *30dni je 180€/mesec ).
Pa da slučajno ne bi kdo narobe razumel – to je zelo skromno za 8-12h delavnik, za 16h že neizvedljivo… Namen je bil, da dobita za dve kavici in čokolado v trgovini 500g zelo poceni kave…
Malica od doma je lahko velik del za poškrtariti, (če ima kdo izračune za elektriko – jaz bom zanemarila ta del).
Konkretno s cenami iz Spar: iz 250g masla, 500g sladkorja, 750g moke, čajne soli in 5 jajc imaš več kot kg zelo nasitnih piškotov, ki so zelo obstojni za malico:
Kg belega sladkorja 0,79 =40c + maslo 1,99 + 0,47 za kg + 0,13/kos jajca (opomba: pri živalskih izdelkih si običajno izberem bolj proste in pašne reje… )
In pride kg-kg1/4 = 3,64€ … Kar je približno za teden zajtrkov. Za oba…. Tole se ZELO pozna. Na hrani narejeni doma se veliko prišpara – ne čez noč ampak dolgoročno. Enako velja, če imata kakšne povrtnine v loncih na balkonu – solata izgleda full lepo kot sobna rastlina ker je zelo košata (se pa vseeno ve, da je solata v koncu) … Niso veliki zneski, ampak cent na cent se hitro pozna. Tudi kg kruha je mnogo cenejša doma narejena (samo traja 3h).
*Kar se službe tiče – ne vem kakšen sp ima tvoj partner, ampak če je nekaj od doma, prišparata na vrtcu, ali pa imata doma izmene npr. Ga ima čez dan ko si v službi, ti čez noč, ko on dela. Otrok potrebuje bolj sporadično starša – ni zdaj 8h spi, 8h igra, 8h oskrba.
Bi pa izpostavila, da je psihično veliko dela z otrokom – več kot finančno in časovno. Npr. Če partner dela doma na način, kjer je otrok lahko večino časa “zraven” in ga prekinja z jokom – ful ni (nujno) problem, če ni potem živčnega zloma – delo na računalniku in dveletni na “računalniku – igrački” bo otroku “the Best”, tako kot štedilnik igračke in avto vozički v trgovini. Če nista pripravljena – ne imeti, če iščeta zaradi konkretnih primerov nasvet npr. Finance pa kar pogumno iščita rešitve. Malo tudi poglejta za stanovanjske sklade in podobno. Neprofitne najemnine obstajajo, samo večina nas ne upa reči zanje.
Lp in veliko sreče.
Ne vem, ali si hotela samo malo potožit ali dobiti kak konkreten nasvet.
Ja, ni enostavno. Ampak če vidita, da takole ne gre – da delata, tudi po 16 ur na dan, pa nikamor ne prideta, je očitno treba nekaj temeljito spremenit. Službo, delo, kraj, poiskat možnost cenejšega bivanja (se preselit v drug kraj – če živita v LJ in dasta najmanj 500 evrov za najemnino, a ne bi bilo potem vseeno, če se preselita nekam, kjer bi plačevala 200, pa magari če tam najdeta službo za manj denarja, a vsaj ne bo treba delati 16 ur na dan …). Pa če pogledam svojo hčer, kako ji je težko izbiti iz glave misel, da bo ob prvi priliki kupila avto za vsaj 10 jurjev – pupika moja, ne bo šlo, če hočeš ustvarit kaj trajnega. Če jaz vozim avto za jurja, ne vem, zakaj ne bi bil dovolj dober tudi zate?
Začnita razmišljati širše in s čisto drugega zornega kota kot doslej. Nič vaju ne veže na ta kraj, razglejta se tudi po tujini … neumno je vztrajati pri starem in pričakovati ugodne rezultate.
Nikoli ni popolno. Ali bi rada imela toliko denarja, da bi otroku vse stišala v rit od samih znamk ali znata živet skromno? Ker otrok se ne bo spomnil, kake znamke je prerastel, ampak kako ste preživeli čas z njim/njo. To da sta v najemu ni neki izgovor, glede na to da je kredit načeloma še višji.
Kako enim uspe …
Eni imajo dvojne službe, moški načeloma, ženske so doma z otroci.
Drugi pač imajo srečo, so prave izobrazbe, pravega znanja in imajo dobro plačano službo (sicer če si navajen vse zapravit, nimaš nikoli dovolj).
Tretji živijo pri mamicah in atijih, nekateri skupaj, nekateri imajo ločeno, ne plačujejo najemnine, kar pomeni da jim ostane 300€-500€ viška mesečno (odvisno kje živijo).
Četrti, eden hodi v tujino delat, da imajo večjo plačo, eden pa doma (ali pa hodita oba).
Peti, pa se odselijo kar v tujino.
Šesti pa so na socialni in ne delajo nič, ter imajo po 4+ otroke.
Nekateri imajo vse to, pa se še vedno soočajo z čim drugim da ne gre. Tako da ni vse tako lepo kot je videt 😉 Ogromno jih je pa na minimalcih, pa jim gre čisto ok, pač ne kupijo vsake znamke 😉
Glede na to, da je avtorica napisala, da je bila sama otrok v rejništvu, je “take it easy” pristop ne-optimalen.
Se pa zelo strinjam, da dojenček ne rabi Gucci vozička 😉
Za varen dom in ljubečo družino, ne potrebuješ veliko evrov, samo dovolj za osnovne življenjske potrebščine. Če rabi otrok za OŠ računalnik, je lahko tudi Hofer tablica za 70-80€, in ne iPad za 400. Zdaj pri šolanju od doma je tudi to osnovna potrebščina, samo ali imaš teh 80€ za dve smučarski karti ali za otrokovo tablico, pa je vprašanje morale, ne financ.
Sama sem ena od teh mladih mamic, ki jih omenjaš. Prvega otroka sem imela pri 23, drugega pri 25 letih. Partner je takrat sicer imel redno zaposlitev ampak plača ni bila bohvekaj, jaz sem delala obe porodniški – priložnostno, od doma zvečer, med prvo celo spisala diplomo. Po prvi porodniški sem se zaposlila. Varstva se dolgo nisva posluževala, kljub temu, da imava oba starše precej blizu (eni so 10 min stran, z drugimi živimo v isti hiši). V teh 10 letih sva računala, da bova šla na svoje, žal zaradi povečanega finančnega stroška, ko imaš družino in dviga cen nepremičnin, to ni več možno. Moj zaključek … ne moreš imet vsega, razen, če kaj podeduješ ali dobiš kako drugače. Otrok terja svoj davek – energijo, finančno, časovno … če nimata želje tega prilagoditi, potem nima smisla. prav dolgo pa tudi nima smisla čakat.
Se strinjam, da je najdet pravi trenutek zelo težko. Ali imaš otroke mlad, pa ti otroci nimajo vsega, odraščajo v stresu, ne dobijo nič, kar si poželijo ali pa počakaš z materinstvom 8-10 let in s tem tvegaš, da otrok sploh ne bosta imela.
Timing je tukaj vse.
Ne vem sicer, kaj je boljše, je pa res, da midva od 28 leta, ko sva ustanovila svoje podjetje, vse vlagava v hišo in to podjetje, sedaj sem pri 33. letih zanosila, pa hiša še ni čisto dokončana. Torej 5 let odrekanja, skoraj nobenih dopustov, nobenega luksuza, dolgi delavniki. In tudi zanosila nisem takoj, ampak po enem letu in več. Skoraj se mi je uresničil strah, ki sem ga imela, da na koncu se tako iztrošiš, da otrok ne moreš imeti.
Vedno sem vedela, da želim biti tudi mama, ampak vseeno sem imela v mislih tudi, da moram postati pred tem samostojna in odgovorna, celostna osebnost, oba si morava to želet in hkrati imeti tudi čas za otroka, kar je seveda povezano tudi s financami. Če moraš delat 16 ur na dan, da preživiš, je po moje boljše, da otrok nimaš, saj nimajo nič od tebe. Babice in dedki so super, ampak ne morejo oni vzgajat tvojih otrok, to lahko narediš samo ti.
Nič ni narobe, to so pomembne odločitve. Jaz sem si želela, da ima otrok tudi v materialnem smislu malo več, kot sem imela sama, upam, da bo res tako. Je pa še vedno to skos v neznano, za vsakega! Eni uspejo obdržat družino skupaj, drugi ne. Nobenega zagotovila ni.
Srečno in naj se ti vseeno nikamor ne mudi… za vse pride pravi čas! 🙂
Ce zmorejo Kosovski Albanci, boste tudi vi. Na hitro imejte VSAJ 3 OTROKE, dobite drzavne dodatke. Vse za otroka lahko dobite na Fb-podarim. Ps :po locitvi sem izgubila sluzbo, obe hcerki se zelo majhni. 240 otroskega dodatka in 360 eur prezivnine. 600 na mesec je bilo za nase prezivetje 3 leta…. K sreci sem bila v svojem stanovanju. Ko sem koncno dobila sluzbo, sem ugotovila, da je moj skupni znesek celo 50eur manjsi-ker ni bilo vec brezplacne solske hrane itd….
Jah, moram rečti da te razumem glede situacijo z otrok, sama ze počas zapuščam 20 leta, in še nimava otrok z mozem zaradi tega sva imela tudi veliko prepirov ker je moz naredil spermiogram in ne da je neploden vendar imava zelo malo moznosti zanositi naravno večjo moznost imava z IVF vendar še moz noce jaz pa obupana ker vsak mesec ne rata in leta grejo naprej , Lahko da z Ivf tudi ne rata ampak vsaj tisto minimalno upanje še drzim v sebi. Tako da moj nasvet je , ne obupaj nikoli pa kaj ce boš pri 35 letih ali 40 ali 44 letih imela prvega otroka ni nič narobe verjemi poznam še par ki 15 let nista imela otroka in na koncu enega dobila upanje zadnje umre. Jaz sebe sem vendo videla pri 22 da mam otroke ali 25 ze 3 ampak nimam nobenega.
Imava razne konflikte z mozen ne sam tema z otroci, nimava svojega stanovanja ziviva pri njegovih starših se kdaj kregamo, ne razumemo se z njima glih najbolje tako da ko pravi čas bo otrok prisel in ne razmišljaj zmeraj o tem, leta pa pusti pri miru nekateri so še več stari in nimajo otroke pč tko jim je bilo usojeno, Uzivaj zdaj in v teh letih se boš bolje počutila.
Zelo dobri in zelo realni predlogi glede hrane, najemnine, stroškov. Podpiram. In opozarjam da je delo gospodinjca/gospodinje premalo cenjeno. Majhne navade lahko ogromno pripomorejo v življenju.
Ampak dragi moji. Onadva to vse že vesta. Problemi so čisto drugje.
Veljalo bi razmisliti.
Če je ta tvoj zlati tip z zlatim s.p. en navaden pijanski kadilski lubijanski malar ki komaj nekaj spravi skupaj in se goni 16h na dan petke in svetke z svojim kombijem že 15 let, potem nekaj ne štima. In ko pije pivo ob 12h da naredi posel in frajari koliko je on frej in svoboden po mestu. Potem pa dela to svojo zmazek malarijo znanim politikom in športnikom in drugim sociopatom ter jim daje popust da je frajer, popoldne mu pa gospa ureja papirje. Pri čemer sploh ne ve koliko barve je porabil in koliko ur je delal.
To ni nikakršna firma pač pa njegova neprilagojenost in totalna furija. Naštejem lahko iste primere z podobnimi umetniki na s.p. ki imajo kamion, gradbeništvo, umetništvo ali programirajo.
imeti normalno službo, s čimer bi imel tudi kredit? To pa ne. To je neka obsesija in beg za te slovenske moške, pa tudi ne-resnost, mogoče celo krivdna nervoza (nisem jaz kriv, saj delam cel dan!). Na koncu ti bo poleg otroka poturil še kredit ker ga on “ne more dobit”. Nula od moškega. Čimprej stran.
Ne me barvati, da tip brez otrok ne zna skupaj spraviti 20 jurjev za eno parcelo ali vikend. Zna pa spraviti skupaj 1000 izgovorov vidim.
Kaj neki je narobe preselit se v manjše mesto in delati na komunali za 1200 bruto? Z dopustom, bolniško, pokojninsko dobo, 5x na teden od 6 do 14? Imeti popoldanski sp? Pa lahko pobarva tisto steno. Vikendi frej? Socialna podpora drzave je ogromna. Najemnina bi bila pol manjša. Stresa pol manj. Spoznaš vse ljudi. Od župana do zdravnika in si jim prijatelj. Kolektiv v firmi ogromen, ogromno ljudi z otroci ki lahko menjajo izmene s tabo in ti pomagajo z varstvom.
Problem ki ga imata je, da se razmetavata za druge v prevelikih čevljih v metropoli. Pač vama ni uspelo in plačujeta z mesom tem vampirjem.
Čas bo za delo nekje v Mariboru na easy za njo. On lahko v Avstriji dela dvojno in bo imel sigurno 3k na mesec. Hiška za 40k je odplačana v enem letu.
In zdaj se vprašajmo kdo ima koga za norca?
Žena moža ali mož ženo? Jaz mislim da sta se taprava skupaj našla in enemu drugemu držita štango.