Osamljena mamica
Pozdravljeni
Sem 26 letna mamica dvema majhnima otrokoma in sem kljub temu da imam super partnerja in cudovita otroka zelo osamljena. Ugotavljam da sploh nimam prijateljice, tiste prave ki se ji lahko izpovem. Odkar sem v druzinskem zivljenju je vse nekam izginilo…samskih ‘prijateljic’ ne zanimam vec ker nemorem vec popivat in zurat, blebetat o glupih stvareh… Pac odkar imam otroke dtugace gledam na stvari, se ucim in me zanimajo druge stvari… One tega seveda ne razumejo kar je normalno.
Saj partner je super, ampak vcasih imava tudi z njim slbsa obdobja in takrat se nimam na koga obrnit… Tudi bi pasalo kdaj govorit o kakih stvareh ki se moskih ne ticejo…Je se katera v podobni situaciji in razume?
Lp
Zanima me katere stvari se nas ne tičejo.
Drugače pa išči sogovornico pri otroških igralah (ja, druge mamice), tiste, ki pazijo otroke, ne tiste, ki so ves čas priklopljene na telefon/imajo zarinkan obraz/dolge, živo nalakirane umetne nohte, oz. na kakršenkoli način predstavljajo Cruello de Vil.
Govori s tistimi, ki jih občuduješ.
Ko si obupana sprejmeš kakršnokoli sogovornico, naredi si uslugo in izbiraj pametno.
Meni se pa dogaja ravno obratno. Prijateljice zanosijo, imajo otroke, svoje družine, in jim nisem zanimiva. Nimam otrok, mi ne pišejo več, se ne spomnijo nikoli, boli njih k, samo zato ker nimam otrok. Postanem manjvredna. Dokler ne zanosijo sem v redu, da lahko jokajo in imajo ramo, potem pa ko dobijo kar želijo, pa jih ni več.
Obe morava zamenjati družbo 😉 Včasih je bolje bit sam, res …
Zal mi je zate…ampak js pa npr tudi ce imam otroke mi je super ce imam prijateljico brez otrok, to me sploh ne moti..Ja kot si rekla lih kontra je…se boljse mi je, ima vec casa, ji lahko povem stvari ki me morijo pa ne samo o otrocih in seveda bi tudi js njej bila v podporo, niso otroci nobena ovira za to, bi se se kej naucili iz tega.. res pa odvisno kaj je za koga prijateljstvo…zurati res vec nemorem oziroma izjemoma se zgodi ampak redko in sm takoj izlocena..ah jebene situacije skratka
Ja..zanimivo res. Js ce bi imela prijateljico brez otrok me sploh ne moti, se boljse mi je ima vec casa in isto bi ji bila v podporo ko bi rabila, kot ce nebi imela otrok…otroci niso razlog in ovira za razdret prijateljstvo. Res pa je da nemorem zurati, razen izjemoma in jim to ne pase..temu pa se tudi ne rece prijateljstvo. Ampak ja kot si rekla ravno kontra je zal…