oče in otrok
Mi lahko nekdo pove oziroma če ima kdo kakšne izkušnje z naslednjo situacijo:Sem oče 3 letni punčki in z bivšo partnerko imva vse sodno rešeno stike in preživnino ki jo plačujem.Stike imam vsak drug vikend in pa sreda popoldne do četrka zjutraj.Otrok je zelo rad z mano in zmeraj gre v joku k mami, zmeraj ko omenim da gre k mami noče it čeprav ji rečem lepo da pr mamici je tud lepo itd.Kakšne so možnosti da je otrok več z mano ker mi je ful hudo ker vem da bi bila rada več z mano.Možno da je to samo neko obdobje ampak vseeno zelo mi je hudo.Kako lahko uredim da imam otroka več, otrok ne more še sam odločit je premala.Kako gre s tem naprej?Mogoče bi morali it na csd pa tam to povedat?Prosim za mnenja…hvala
Nimam “izkušenj” poznam pa veliko otrok iz ločenih družin ter kakšne težave so imeli (iz vidika otroka). Glede na to kako spoštljivo govoriš o bivši, vidim, da imata zelo dobre odnose (vsaj relativno) – otroci zelo trpijo, ko starša drug drugega sovražita bolj, kot imata otroka rada. Pohvalo.
Kar se tega joka tiče – dokaz da si dober očka, je pa “vsak drugi vikend”+sreda zelo malo in ob času, ko si prost – lahko je samo pri tebi več igranja in izletov, medtem ko je pri mami več pospravljanja in zelenjave. (Ne vem kakšna je, lahko je tudi pri tebi dejansko veliko lepše).
Največ možnosti imaš urediti/se zmeniti z bivšo (če je takšna), za npr. Teden-teden skrbništvo (zdaj ko je 3 je veliko lažje uvesti kot potem ko je 10), lahko tudi ponudiš npr. Da ti hčero prideš večkrat iskat v vrtec in skuhaš kosilo (odvisno kako imata s službami), pa takšne stvari.
Pač kar se “dostopnosti otroka” tiče se ful pozna razdalja med staršema, da je isti okoliš in npr. Lahko pride iz šole peš do enega ali drugega starša in nista dva seta prijateljev, zdaj ko je korona se lahko ponudiš za varstvo (npr. Ima en delo od doma in se zmeni za bolj jutro-dopoldan, drugi opoldne-popldne // če je en na čakanju, medtem ko je drugi v službi je lahko korona-kriza korona-dopust).
Kar se CSD in sodišč tiče : to je brezosebna birokracija in *** za tiste, ki se sami ne morejo zmeniti in gre po kopitu najmanjšega odpora. da starši nehajo težiti je pomembnejše od dobrobit otrok. Imam zelo grdo mnenje, je pa dejstvo, da nihče ne more temeljito soditi človeka po tiste 15min, ko ga enkrat sreča – odločitev pa je zelo dolgoročna in ima res velik dosmrten vpliv na otroka. Kar se njih tiče sta z bivšo super-duper ločena starša, ker relativno na ostale sta.
Zdaj če se zmišljujemo utopijske sanje je najbolje za otroka, da živita v istem nadstropju bloka, da mala lahko pride v copatkih s svinčnikom in zvezkom “oči tega računa ne znam” (malo potuhe otrok rabi in če imata starša dostojne odnose potem tudi ne preraste v izkoriščevanje in učenje laganja).
(Ob predpostavki da je za oba hčera na prvem mestu) malo premisli kaj bi bilo objektivno najbolje ponuditi partnerki in se vedno v okviru varnosti zakona npr. Če imata izmensko delo ali fleksibilni urnik je zelo komot, če se dogovorita npr.:
A dela 6-14; B 13-20
(vrtec je do 9h; za OŠ ni več jutranjega varstva pred 7:30, konca pa tam 12-13h (odvisno od razreda, seveda).
A vstane ob 4-5, in gre v službo, H spi in pospi do 7h pri B, ki jo umije, nahrani, pripravi in odpelje za/v šolo/vrtec ob 8h, dopoldne pogospodinji in pripravi kosilo “to-go” za v mikrovalovno in gre v službo, A konča ob 14h, ima 1h zase, gre iskat H in kosilo med 15-16 brez histerije in imata prijetno popoldne, se naredi še večerjo “to go”, B konča ob 20, ima 1h zase, pride ob 21 po H in večerjo, jo več ali manj da spat in poje. Naslednji teden obratno.
Pač to so zdaj utopične ideje – nima vsak istih okoliščin, odnosov, služb, razdalje… Ampak je pa primer kako lahko nekaj potencialno zelo groznega postane zelo dobro. Če imaš izmensko delo, kjer moraš biti ob 6-7h v službi in so vrtci in šole šele od 7:30 in samo za 9h dejansko ne zmoreš sam. Že samo takšna bedarija kot fizično priti do službe v 30min npr. Vrhnika-Lj med 7:30 in 8h je lahko neizvedljivo. Vrtec je samo do 9h: to je 30min za teleportacijo vrtec-služba, kaj če je zastoj zaradi prometne nesreče in si uro do dve ujet na cesti? Tisti, ki so res samohranilci/samohranilke imajo res naporno, že dvostarševske družine z neupokojenimi starimi starši in normalnimi 8-16 službami težko pridejo skozi. Saj tudi za 3letnega otroka ni dobro, da je nenehno stres in histerija – najprej zjutraj panika za v vrtec pa panika na cesti pa panika pohiti… Potem pridivja panika v vrtec pa panika domov pa panika večerja pa panika pospraviti pa tiste dve uri, ki ostaneta tečen crknjen, pa panika spat, pa panika vstat… Potem pa nihče ne ve zakaj so družine in otroci nesrečni in odtujeni.
Že če imata normalno 8-16 službo, s privilegijem, da se šefa poprosi za akademske četrt, da jo en pelje za ob 7:45 v vrtec in drugi pride iskat 16:15 je zelo veliko vredno vama in hčeri. Za prvi razred OŠ (čez 3 leta) je urnik (sem poguglala naključno): od 8:20 do 11:55/12:45/13:35 (različni dnevi): posledično je otrok 50min v jutranjem varstvu (od 7:30) in 3h – 4h30min v popoldanskem (do 16:30). To je resnično zelo veliko časa, potem pa je še preostali čas histerija doma, ker so starši histerični okoli res napetega tempa življenja.
Tu je res veliko manevrskega prostora za razumni dogovor, ki je bolj enakovreden med vama z bivšo. Za resničen dobrobit vseh treh.
Če se oba grebeta za dobrobit otroka in ne delata cirkusa po sodiščih, se lahko zmenita kot razumna odrasla za jutranje in popoldanske “izmene” z otrokom bo res vsem mnogo lažje, ni samo kvantiteta ampak tudi kvaliteta prezivljanjega časa (ki je pri tebi vsaj trenutno veliko kvalitetnejše,zaradi kakršnegakoli razloga). Zdaj ko je bila korona je definitivno bil zelo razumen argument, da ima starš na čakanju več možnosti, da se posveti 3l otroku kot nekdo, ki dela od doma 8h – v obe smeri (seveda so predpostavke, da sta oba starša enako ljubeča in željna).
Enako velja za ostale “življenjske situacije”: red in rutina je fajn, samo, če tisti, ki je na vrsti, ujet v zastoju na cesti je zelo hudo za otroka čakati 2uri pred vrtcem s tečno nejevoljno vzgojiteljico, ki ji res zelo narobe hodi, da sama domov zamuja dve uri, ki si misli “da bi v trgovini takole dve uri gratis čakal, da se kupec zmisli priti do blagajne”, zato da pride histeričen, besen, starš, ki postane še bolj zoprn potem ko ga tečna vzgojiteljica graja, da se to ne sme ponoviti, potem pa renčanje in besnenje od nepospravljenih igrač do “prekletega kuhanja” do “daj mi mir” do odmetavanja otroka spat kot, da je kazen…
To je ZELO HUDO za majhnega otročka, ker doživlja zelo drugače, kljub temu, da bi vsak odrasel na to isto situacijo gledal in opisal: wau, laufala iz službe in tako hitela, da še na WC ni šla, potem pa revica obstala 2h v zastoju brez vode in morala ob cesti za grmovje (jaz bi kar umrla, kaj če jo je kdo slikal in bo meme), tista vzgojiteljica pa od boga poslana – da je lahko dve uri v svojem prostem času čakala, res lepo, res predano … Ne vem od kje tej mamici živci, da po vsem tem se skuša nadoknaditi te dve uri, medtem ko ji otrok joka, da je že eno uro lačen in kdaj bo za jesti pa jok da je risanko zamudil in zakaj je grda mami dan uničila in mu preprečila popoldne in jok zakaj mora biti lačen eno uro pa še vedno nista doma potem pa spat “dve uri prej”, in zjutraj “vstati” ob isti uri enako naspan,…
Vem, da je zelo ZELO razvlečeno, majhni otroci so “darilo od boga” in nekaj najlepšega kar lahko doživiš, istočasno pa so majhni otroci ter ne morejo razumeti, potrebujejo veliko časa, energije in potrpljenja, … Tisti, ki ne občuti groze in stiske starša, ki se znajde v takšni situaciji, brez “backup”, kjer je sam sebi tečen kot driska, potegne vsak kanček potrpljenja do nadnaravnih zmožnosti, zato da se otroček ne bi čutil krivega ali kaznovanega, in potem še (normalen) jok in čustveno stisko otroka, ki ne more razumeti, da se čas ne ustavi ob prometni nesreči, da se starš ne more teleportirati, in da je starš tako na robu živcev zaradi stvari popolnoma izven vpliva kogarkoli… To so tisti trenutki, kjer sta že dva starša premalo.
Z bivšo se zmenita, da sta najprej starša in šele nato ločenca z urejenim skrbništvom. Najhuje je za otroke iz ločenih družin, da nimajo dveh staršev ampak dva samohranilca z izmenami, ki zaradi sodniškega odloka vrednotita skupni čas po vnaprej določenih minutah in ne po kvaliteti, ter bolj iz sovraštva do bivšega kot ljubezni do otroka.
Če te tisti vikend, ko si na vrsti boli glava in cel vikend godrnjaš na kavču pa vse odveč od igranja s hčero do vstati iz postelje in iti na WC – potem nima noben od vaju nič; isto velja za tvojo bivšo: če je PMSasta in vzdihuje ob vsaki igrački na tleh in vsaki svoji umazani skodelici – nima nobena od njiju nič. Redkokdo pa nima v glavi vžgano “ta vikend imam jaz, če poličem bivšega/o, potem bo cirkus, pa dogovarjanje, mogoče še *** na sodišču, pa problem s preživnino, pa CSD na vratih, da sem zaradi enega popoldneva nesposoben/na skrbeti za otroka, pa se bo spet vleklo pa odvetniški stroški,… Aaaa, kVA mi je tega bilo treba” – in je cela družina nesrečna.
Če se lahko zmenita z bivšo (pač niso vsi ljudje najprej starši potem bivši), potem se zmeni za fleksibilnost, da ima hčera kvaliteten odnos s starši, ne kvantiteten. Je pa velik rizik, če je bivša slab človek – ker te lahko finančno goljufa, pa obtoži da otroka ugrabljaš iz vrtca, pa se ne držiš sodniških odločb itd (pač CSD bo videl “več kot sodišče določilo” zakaj, čemu itd pa zakonodaje ne zanima). Sistem je tak, da, če bi svojo mati peljal na kemoterapijo in ji pomagal tisti dogovorjeni vikend, ter se zmenil, da je hčera pri bivši in naslednje dva vikenda pri tebi, bi po zakonodaji brez dokazov lahko tebe označila za neodgovornega starša, ki ne želi stika z otrokom, ti pa njo, da ti preprečuje stik z otrokom. Vsaka *** za uro debate, ampak tisti kanček razuma, da sta oba človeka, da se stvari pač zgodijo, in da je je dobrobit otroka na prvem mestu pa se tako sramotno poredko zgodi – poskusita biti izjema. Otrok potrebuje varen dom, naj bo samo na dveh lokacijah in ne v dveh izmenah.
Veliko sreče v vsakem primeru – je bolj moraliziranje kot konkreten storilnostno naravnan nasvet, vseeno pa upam, da pomaga.
joj kolk ste napisal hvala ampak ja težko je nekaj res pravega si uredit ker res velik dejavnikov vpliva.Jaz sem bol mislil ker moja je trmasta težko se bom z njo kej dogovoril kot samo to kar imam.Zanima me bol kaj jaz lahko csd predlagam o spremembi oziroma kaj mi bodo oni?Oba delava 2 izmeni se pravi dopoldne popoldne oddaljena pa sva 15 min en od drugega.Bolj me to zanima kako je s tem?Lahko otrok kej pove že zdaj vpliva otrok na csd da potem oni kej bolj ugodnega zame predlagajo?Ali center predlaga sodišče?
Vas popolnoma razumem, kako se počutite, ko vam otrok joka z željo, da bi lahko ostal pri vas. Z bivšim imava tudi vse sodno dogovorjeno in nobeden od naju ne komplicira glede tega. Po moje imate premalo stikov s hčerko (ampak to je moje mišljenje). Pri nas je tako, da ponavadi oče pokliče in vpraša, če lahko pride sin k njemu, in če nima obveznosti, zakaj pa ne. Glede tega nisem nikoli komplicirala, ker otrok potrebuje oba, ne samo enega, vendar je vse stvar dogovora. Če sta starša zrela posameznika brez želje po nagajanju, bosta vedno našla kompromis, ki bo dober za otroka in ne nujno za njiju, ampak to je že vprašanje ega in integritete.
Kar se pa tiče CSD-ja sem imela slabo izkušnjo (ampak zgolj zaradi tega, ker po mojem mnenju oseba, ki se dere na ljudi, ki pridejo na pogovor in svetovanje, za to delo ni primerna, nič drugega). Vsekakor pa pogovor na CSD-ju ni odveč, ker boste na tak način lahko prišli do kakšnih podatkov, kateri tule na Monu ne bi bili dosegljivi.
Kar se pa tiče sodišča, je primerno okrožno sodišče, (SG, MB, MS, CE, KK, NM, LJ, KR, GO in KP) glede na okraj v katerem ste. Je pa nekaj, če že imata sklenjeno sodno poravnavo oz. izdano odločbo, so spremembe le-te včasih zelo težke in je potrebno marsikaj dokazovat, ni pa nujno in če ne boste poskusili, potem tudi ne boste vedeli. Vse najlepše in še veliko užitkov z malo princesko 🤗
Prosim nič ne rešuj na štiri oči. Odvetnika si plačaj, da bo vse uradno. Vse mora biti na papirju. V kolikor kakršen koli dogovor ni mogoč pa kar na sodišče… Da se narok razpiše… Na CSDu boš izgubil čas, živce in lepo mnenje o državnih delavkah. So nesposobne uslužbenke, ki ne vedo zakaj tam sedijo, kaj šele, da bi se zavedale, da krojijo življenja otrok. Na sodišču pa tudi… Loterija, ki se vleče v nedogled… Pa klinični psiholog, ki stane od 1k dalje… Da stereotipno oceni, kaj je za otroka “najboljše”. In zasliševanje otrok skozi igro… Zadeva je zelo stresna in traja (tudi več let) . Še posebej zdaj… Korona jim onemogoča varno delo… Ampak, če imaš dobrega odvetnika, denar, čas in živce za nekaj, kar bo dolgoročno najboljše za otroka… Akcija. Naredil boš vse kar je mogoče, da bo otroku boljše. V primeru, da si na osnovni plači pa zaprosi za BPP. Veliko sreče.
Očka lahko ti iz svoje izkušnje povem, da je bilo podobno pri meni in bivšemu z najino hčerko v isti starosti. Raje bi bila pri njemu kot pri meni, pa ji je vsakič (no še sedaj par let kasneje) lepo povedal, da pač mora k mamici in, da ji bo lepo. Jok in stok pri meni, ko pa se je pomirila je bilo pa vse ok potem. Nimam drugega nasveta kot, da ji vsakič isto poveste kot do sedaj. Je težko, ampak sčasoma se bo navadila. In raje se o stikih poskušajte najprej pogovoriti z bivšo. Mogoče bi ji predlagali kakšen videoklic s hčerkico takrat, kadar se ne vidita. Moji včasih pomaga, ko pogreša očija, da se malo pogovorita in vidita na videoklicu.
Imam zelo dobrega prijatelja, ki si tudi sam želi več stikov z hčerko in iz njegovih izkušenj – samo preko odvetnika. Če ona nima posluha, če se ne da normalno zmenit, kar stopit do odvetnika, ki se spozna na te zadeve in ki lahko v vašem primeru pripravi zapis za sodišče. Da gre v ponovno odločanje za več stikov.
Če se želiš lepo zmenit z bivšo predlagaj na CSD skupen sestanek, morda ji ne rabiš niti ti povedat, naj jo povabijo oni, pa bo svetovalka verjetno podpirala tvojo željo, da si več z otrokom in bivsa težje trmarila pred njo. Lahko ji izpostavi, da je dobro tudi zanjo, saj bo imela več časa zase. Drugače pa ne rabi na CSD in vložiš direktno na sodisce “Predlog za spremembo pogostosti stikov z otrokom”, kjer navedeš svoje želje in predloge ter se sklicuje na predhodno odlocbo/izvensodno poravnavo (nevem kaj sta imela) št…… katero naj bi spremenili.
Srečno!
Najprej se pogovori z bivso, ce je normalna bo pustila in se boste vse zmenili.
Midva sva locena, ampak ce si otroci zazelijo oceta ga poklicejo in se lahko dogovorijo kadarkoli. Ko je bila se sola, je prisel zjutraj pred solo jih vcasih samo objet ali pospremit v solo. Popoldne so sli kam s kolesi/rolat. Vse se da.
