S fantom sva skupaj že od leta 2016 poznava se že vsaj od leta 2014.
Zdaj skupaj živiva najino razmerje je dokaj zdravo po moji oceni. Vsaj 3x v mesecu se moeava tako skregati da ta kreg traja vsaj eno uro. Preden sva začela skupaj živeti sva bila stalno skupaj se družila tusi najini starši. Enkrat ob proslavi 1.maja je prišlo do situacije, ki sem se z njo prvič v življenju srečala. Prepiral se je z sosedom, ki ni bil povabljen na proslavo. Oba sta spila nekaj piva toliko da sta bila še na svojih nogah dokaj stabilna. Do prepira je prišlo ker je fant hotel pomagati soswdu s tem da ga nekdo odpelje domov namesto da gre sam z mororjem domov, ker ni bil sposoben voziti. Sosed se s tem ni strinjal začel je z verbalnim nasiljem sprevrglo se je v kletvice kar je fanta zelo razburilo saj mu je najhuje če mu gdo omenja njegove starše v kletvicah. Prišlo je skoraj do pretepa. Fant je dobil nek napad ponavadi tak napad začne z tem da ga nekdo močno razburi nekaj krat se je to zgodilo tudi med našim prepirom. On noče prenehati s tem kar mene zivcira a jaz potem tudi ne želim prenehati. Pride do tega da najprej začne zelo globoko, glasno in hitro dihati. To se sprevrže v tresenje in jok. Dihanje je zelo oteženo hitro plitvo srce zelo močno in hitro dela. Jok je zelo glasen in obupen. Grozno za poslušati. Tresenje je vedno prisotno. Nato ga še zebe. Govori da ne more dihati. Zelo mu pomaga svež zrak ali ventolin ki ga ima mami za astmo. Ko se umiri se obnaša kot da se ni nič zgodilo je zelo krhek. On je bil zelo močan nas 5 odrastlih ga je držalo pa nas je metal stran s sebe kot majhne, nemočne otroke. Zelo je bil jezen, ko mu je sosed rekel j* ti mater. Zato se je spravil. Na njega nato smo ga uspeli odvojoti stran od soseda ko se je umiril so zaceli znaki, ki so bedno isti ki sem jih naštela zgoraj. Ista zgodba je bila ko sta se z očetom skregala. Oče mu je rekel naj gre vn iz hiše, da ga ne želi nikoli več videti. Povabili smo ga k nam domov saj sta bila. Oba zelo razdrazena in jezna drla sta se iz vsega glasu. Ko smo. Prisli k nam. Domov in na poti domov je jokal tezko dihal obup… Ko smo prisli je vzel mamin ventolin in je bilo okej ko se je umirl prespal je pri nas jutri zjutraj kot da ni bilo nič čisto normalno se je obnašal. Enkrat ava se tudi midva skregala do te mere, da je prišlo do napada kregala sva se dolgo časa. Ni hotel popustiti jaz pa tudi ne ker vedno vsak kreg jaz popuščam rečem naj bo po njegovo čeprav me to košta tudi tega da se z sestrami in bratom, ter starši ne vidim do 1 tedna. Takrat res nisem. Mogla več pustiti da bo tako kot on hoče borila sem. Se do konca nisem vedela da sva prisla že tako daleč, da je začel zeloo tesko in globoko dihati mislila sem. Da je hec a ko sem videla da je prav zares spet. Prišlo do “napada” (tako to jaz poimenujem) sem skočila po svoje starše in jim rekla naj. Pridejo njemu. Pomagati jaz sem se pa skdila v drugo sobo. Namreč bala ssm se da ne bi kaj meni naredil saj sem ga zelo razjezila. Moja mati je medicinska sestra in mu je hitro pomagala spet ventolin svež zrak pogovor naj se umiri pri tem. “napadu” je imel stisnjene pesti jokal je zelo. Glasno z jecljaji. Zelo obupan jok je bil. Ko se je umirl je rekel da ni mogel nadzirati jok niti tresenje niti dihanje. Vsega se je pa spomnil do izgube spomina ni prišlo. Spet sva se normalno pogovarjala kot da nič ni bilo. Jaz sem. Bila v šoku in močnem strahu bala sem se da bo. Kaj naredil. Sebi ali meni saj je rekel. Da v tem trenutku “ne razmislja s svojo glavo” ne more obvladati svoje obnašanje. Tudi danes zvečer sva se skregala. Prišlo je tudi do besed ce ne umakneš roko z moje roke te bom zadavil stisnu ti bom vrat mojo roko je porival z kljuke z okna ni mi dobolil da prezračim. Stanovanje vroče mi je bilo roko ni umikal s kljuke. Če sem odprla okno ga je nazaj zaprl in roko držal na moji stiskal mi je roko v upanju da bom pustila. Rekel je da bom dobila “šamar” ce ne preneham takoj in zdaj rrkla sem mu da bo dobil. Prijavo na policijo če bi prišlo do česa takega na koncu ni prišlo do ničesar. Odšel je spati v drugo sobo zato je zavladal mir drugace ne bi. On hodi v službo, ki ni sploh zahtevna fizično niti psihično. Jaz obiskujem zadnji letnik srednje šole. Živiva z njegovimi starši. Prav tako ima mornje pri govorjenju največkrat je to pri izgovorjavi besed, ki se začnejo na prvo črko “S”. Prosim Vas za pomoč. Ko se ne kregava me ma zelo rad to se na njemu vidi žrtvoval se je velikokrat zame dokazal je da me ma iskreno rad zato si prav z njih želim ustvariti družino a ms taki trenutki prepričujejo ravno v nasprotno. Imam strah da ne bo naredil kakšno neumnost. Tudi danes zvečer oziroma zdaj se bojim iti na wc v glavi mi se pojavlja vprašanje kaj če je se vedno zelo jezen in se ni ohladil.

Pozdravljena,
žal se s svojim zapisom niste obrnili na pravi naslov. Forum je namenjen izključno ljudem z mejno osebnostno motnjo, oziroma ljudem, ki pri sebi prepoznavajo simptome omenjene motnje. Forum prav tako ni namenjen diagnosticiranju, temveč izmenjavi izkušenj, nudenju primerov dobrih praks, samopomoči ipd….

Lahko vam le svetujem, naj vaš fant nemudoma obišče svojega osebnega zdravnika, mu opiše vse simptome in kaj se z njim dogaja – na podlagi tega ga bo lahko zdravnik napotil k ustreznim specialistom. Vzroki za njegovo opisano vedenje so lahko mnogoteri, zato je nujen obisk zdravnika.

Dejstvo je, da mi ljudem ne moremo pomagati, v kolikor pomoči ne želijo, jo odklanjajo, oziroma svoje težave, zaradi katerih trpi vsa okolica, ne uvidijo, ne priznajo, minimalizirajo ipd…pomagajo si lahko le z vključitvijo v ustrezno zdravniško, psihoterapevtsko obravnavo, vse do zaključka le-te.

Srečno in vse dobro vam želim,

dr. Leonida Zalokar