Dejstva o svojih soočanjih skozi življenje-analiza svoje osebnosti.

Pot mojega potovanja skozi življenje me je prepogosto pripeljala v najbolj zlobne ,tesnobne,čustvene prepreke ki sem jih do sedaj več ali manj uspešno prebrodil,vsaj tako sem mislil oz želel sem,da bi temu bilo tako!A še zdaleč ni tako!

Ta trenutek ko to pišem se bolj kot kadarkoli zavedam,da nikakor nisem uspel v nameri da moje življenje postane znosnejše,umirjeno.srečno,veselo.Vse kar je mi uspelo je bilo zgolj to da sem preživel-sedaj želim živeti!.

Spodaj predstavljena dejstva oz trditve ali čustva so zgolj moje osebnostno soočanje in precepcija,mojega videnja mojega stanja,tu sedaj.
Analiza predstavlja vse dosedanje občutke,razmišljanja,bolečine in strahove.
Govorim o občutkih kateri so bili in kateri so danes tu prav ta trenutek ko to pišem.

Spopadanje z anksioznostjo(stanje v katerem sem traja ze vec kot 14 dni,tudi prej sem imel obdobja ki pa so bila presekana po nekakšnem vzorcu 4-5dni( ptič Fenix).
Zavedam se da je v majhnih količinah anksioznost na nek način dobra a pri meni je prestopila vse meje zdravega razuma
-traja predolgo
-ovira me pri vsakodnevnih stvareh
-konstantno stanje napetosti in zaskrbljenosti
-nemiren,razdražljiv,na robu potrpljenja
-živčen
-hitro se utrudim
-napetost v mišicah
-bolečina v temenu glave
-težko se zberem
-trzanje telesa
-zasoplost
-suha usta
-vsakodnevne nerealne skrbi

Socialna fobija

Izogibanje ljudem,strah pred izpostavljenostjo kritikam,groza nastopa pred množico.
Bojim se situacij kjer bi me lahko ljudje opazovali (biti izpostavljen),ali na nek način ocenjevali(na plaži mi je nerodno imam obcutek kot da vsi negativno strmijo v mene).
Izogibam se situacijam ki v meni vzbudijo nelagodje(biti drugim na očeh ko nekaj delam,strah kritike)

Panična motnja

V vseh letih odkar se soočam z tesnobo sem doživel že vsaj cca50 paničnih napadov je pa res da zadnje leto te težave ni več oz v zelo blagi obliki.(ko pa sem v stanju kakršnem sem, se bojim da jih bom spet doživel),najhuje je bilo takrat, ko nisem sploh vedel s čim se soočam.Občutek neizmernega strahu kot da sem pred smrtjo,potisnjen v kot brez možnosti izhoda,strah pred izgubo nadzora..2leti sem bil ujetnik paničnih napadov,nezmožnost vsakodnevnih opravil,zaprt skorajda celi dan v hiši(coni udobja),strah pred sramoto če se mi to pojavi v javnosti(kaj si bojo ljudje mislili o meni)

Agorafobija
Strah pred ujetostjo,strah pred množicoi,zaprti prostori brez možnosti izhoda(letalo,dvigalo,javni poštniški promet vse kjer nimam možnosti odločanja).

Splošno počutje v zadnjem obdobju
Upočasnjeno gibanje(brez elana-energije),žalost,(velikokrat jočem) zaprem se v kopalnico,da mojega partnerja ne bremenim s tem,tu se še poraja občutek krivde(da se mora ona soočati s tem),konstantna utrujenost(kljub temu da spim ),apetit je izginil,težko se zberem ali načrtujem vnaprej(kot da imam nevihto v možganih),telo kot da je na preži(napeto,stiskanje zobov,trzanje mišic,kot da mi na trenutke trzajo oči),brez zagona brez motivacije,niham med vrhunci in pa brezni(v tem kaotičnem stanju zgolj brezno),kot da mi je življenje samo po sebi pretežko,napor mi je otroka previti,ga nahraniti poskrbeti za njega,sam sebi odveč,ponavljajoče se misli o neuspehu v sluzbi(ko zjutraj vstanem in se soočim da moram na delo me zaduši,samozavest na psu,počutim se najbolj nesposobnega,nezaželjenega,ranljivega).Izredno slabo mnenje o sebi.

Ostala počutja nasplošno
Uporabljanje vzorca vse ali nič(ali sploh nebi šel delati ali pa sem delal po 14 ur na dan fizično dobesedno do onemoglosti,pripeljal telo in um preko vseh zmožnosti-izgorelost,ko je počutje ok (ko nisem v takšnem stanju.).
Delujem po principu adrenalina,ne najdem nekakšnega ravnovesja,miru v umu in telesu,kot da moje telo konstantno deluje pod adrenalinom pripravljeno na boj ali beg,nabira se jeza v meni glede krivičnosti(do mene ali pa tudi splošno v svetu).
Negativno razmišljanje,izredno navdušenje ko se spomnim novega projekta a ta zagnanost po 2 dneh mine,sebe preziram zaradi nevztrajnosti,nimam se rad,ne spošujem se kot da vedno iščem potrditve,kritika me dobesedno vznemiri in jo jemljem kot da se mi dogaja krivica(nasploh če se gre za stvar oz dejanje katero je res krivično do mene.
Počutim se tako nepomembnega,majhnega.Ko je v službi postavjen rok za dokončanje dela me zgrabi panika ter občute, da tega nisem sposoben(kljub dejstvu da sem že stokrat vse to dosegel in dokončal delo tako kot je bilo potrebno in celo z pohvalo strank).

Prvi zakon je razpadel in dejstvo je,da dandanes šele vidim da je bilo vse to tudi del razloga.
(nošenje občutka krivde da 2 hčerki ne živita več z mano po drugi strain niti ne vem če sem sposoben skrbet. biti starš ko sem v takem stanju-spet občutek krivde).
Trenutno sem v partnerstvu kjer imam 3 hčerko,ne želim da mi tudi ta veza razpade med drugim zaradi tega kar sem.

Verjamem,da ni lahko biti partner nekomu kateri se na trenutke oz pogosto(trenutna partnerka pravi da prepogosto) sooča s to boleznijo,je pa dejstvo,da ko pogledam stvari za nazaj v prvi zakon sem res bil egoist brez najmanjšega truda ,da bivši ženi olajšam skrb za otroke in nasploh za družino.

Ravno iz tega razloga sem se v tej vezi trudil,da stvari ne izpeljem tako a kljub temu me venomer preplavi občute. da ne bom nikoli dovolj dober,da vse kar naredim ni dovolj oz je zgolj tisti minimum kot ona pravi.
Ta dejstva me bolijo kljub temu da morda ima prav ali pa tudi ne sam pri sebi vidim koliko več dajem v to vezo kot sem dajal v prejšnjo.
Pogosto se počutim odveč kot da kratim čas njenemu življenju,sploh ko padem(sem v depresiji),takrat vidim-čutim (kako ji je situacija odveč-preveč ne zmore,kako me na nek način prezira-je jezna),lahko bi dejal da mi je zaradi tega le še težje,občutek krivde se povečuje,samozavest na dnu,žalost,jeza..mogoče pa le pričakujem preveč
Morda živim v nerealnem svetu?. Kje je tista meja realnosti kdo lahko da, kdo lahko sprejema koliko lahko daš koliko lahko sprejmeš?….Vse to sem zgolj in samo JAZ.

Sprašujem se ali sem res prekrhek,preveč mehkužen ena stvar pa drži ,nisem vztrajen in prav zaradi tega se še bolj preziram.