Partner je brez službe, na meni so vsi stroški. Menim, da bi z malo več truda najdel bilo katero zaposlitev, kljub težkim časom. Ni mi težko, ne privoščim si nič zase, če si pa kaj pa si za naju. Občutek imam, da se ne zaveda kako težko mi je zaslužiti denar ki nas prebija skozi mesec. Njegov izgovor je da trenutno ni nobene službe. Kaj naj naredim? Kako naj mu povem da mora začeti pomagati pri življenskih storških? Kdaj bo tega konec? To vpliva na naju pa na najin partnerskj odnos, na mene bolj saj se mi zdi, da se vedno bolj oddaljujem od njega. Včasih preprostonpresenečenje na koncu dneva bi mi bilo dovolj ali bilo kaj, mogoče pa ne cenim dovolj tega kar imam in vidim samo to da je on brez službe?

Spoštovani,

predlagam naslednje:

1. Da partnerju poveste kako težko vam je. Tukaj je videti, da imate sami dilemo. Pravite “Ni mi težko, ne privoščim si …” hkrati pa: “… se ne zaveda kako težko mi je …”. Slovenci smo pogosto vzgojeni v smislu: ne sme se jamrati (še bivši predsednik vlade Cerar je napisal tako neumnost na list), treba je vse tiho zdržati, se žrtvovati za druge itd. To ne drži. Ko nam je težko, je dobro o tem spregovoriti, predvsem pa se o tem pogovoriti z najbljižjimi.

2. Da pri sebi razmislite, do kdaj ste pripravljeni sami financirati gospodinjstvo. Je to še en mesec, pol leta, 2 leti, za vedno? In kakšni so vaši pogoji za to. Recimo: “Sem naju pripravljena financirati še toliko in toliko časa pod pogojem, da ti narediš to in to … (iskanje službe, prošnje, razgovori, neko začasno delo, si uredi prihodek na CSD …)” Tudi če je za vedno, je to vaša izbira, do katere imate pravico.

3. Se s partnerjem pogovorita ali so ti pogoji zanj ok. Skupaj naredita načrt kaj bo delal on in kaj vi, da bosta spet oba opravljala osnovno odraslo funkcijo – prinesla svoj del prihodka v partnersko skupnost. Preverita ali sta izkoristila vse možnosti za začasen prihodek, ki jih nudi država. Socialna, zavod za zaposlovanje, razni dodatki … Katera so možnosti za kakšno priložnostno delo in začasni prihodek?

Vi lahko cenite, to kar imate, pa kljub temu zahtevate, da vsak izpolni svoj del obveznosti. Osebni prihodek spada med najosnovnejše obveznosti. Seveda kadar ne gre za zdravstvene težave ali začasno stanje zaradi izrednih razmer. Ampak res začasno.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

V tem času ko je 110 tisoč brezposelnih in manj ko 2500 služb na zavodu je to da si brezposeln res začasna reč! Draga moja naredi kot vsi drugi, veze in poznanstva in bo dragi zaposlen! Izi.

Slutim, da je bistvo problema drugje in se skriva proti koncu tvojega prispevka – kako preprosto presenečenje ob koncu dneva bi bilo dovolj. Očitno tudi zveza sama ni taka, kot bi si želela, zdaj je pa to še očitneje. Napiši kaj več o tem. Denar – ker očitno kljub vsemu zmoreš pokrivati stroške – ni glavna težava. Ali pa se motim?

Je pa pri vzdrževanju brezposelnega partnerja še druga komponenta, ki se je mogoče vzdrževani ljudje ne zavedajo. Odgovornost. Zavedanje, da si zdaj popolnoma sam odgovoren za finančno plat para/družine, kar je lahko zelo naporno. Ni več tistega izhoda, saj nekaj časa bova že samo z eno plačo. Sploh če imaš tako delovno mesto, kjer te res lahko doleti odpoved. In potem se vate počasi začne naseljevati občutek, kaj za vraga si drugi misli, zakaj si ne želi spet prevzeti del te odgovornosti, kako je mogoče, da je mirno vse zvalil na moja ramena in mu je vseeno? Se nikoli ne vpraša, kako je meni?

Nisem opazila, da bi si brezposelne ženske kdajkoli postavljale taka vprašanja. Za njih je kar nekako normalno, da jih moški preživlja, seveda mora priti poln energije iz službe in se jim v popolnosti posvetiti, ko so pa cel dan “čakale” na njega.

Nerada bi posploševala, vendar ženske, ki so doma pogosto skrbijo za otroke in gospodinjstvo. Vsaka, ki je kdaj bila na porodniški ali sedaj med korono dela od doma in obenem pazi otroke, ve, da je to full time job. Še več, od take “službe” se od štirih kar preprosto ne odštempljaš.
Imam občutek, da avtorica ne bi pisala sem, če bi jo ob prihodu iz službe čakalo pospravljeno stanovanje in kuhano kosilo. Imela sem podobnega, večno brezposelnega tička. Brez dvoma ti začne kmalu presedati, ko prideš iz službe in te vse počaka; vse kar je ubogi, brezposelni partner medtem naredil, je luknja na kavču, kjer je parkiral rit vse dopoldne.

Nisem opazila, da bi si brezposelne ženske kdajkoli postavljale taka vprašanja. Za njih je kar nekako normalno, da jih moški preživlja, seveda mora priti poln energije iz službe in se jim v popolnosti posvetiti, ko so pa cel dan “čakale” na njega.
[/quote]

Brez zamere mene še en ded ni preživljal. Nevem od kod imate to? Iščem spoštovanje, iskrenost,zanesljivost v moškem.

Tako je, in ko pride domov mora pomagat v gospodinjstvu, da si enakomerno delita domača opravila.
Včasih ne pomaga nič, razen najtrišega reseta, ki partnerja postavi na realna tla, a žak je to ponavadi konec zveze.

kaj pa zenske – kako glupo posplosevanje je pa to? nobene veze nima z avtoricinim problemom.

splo pa, so tako moski kot zenske, ki so cisto zadovoljni v brezposelnosti in si takih vprasanj ne postavljajo IN tudi taksni moski kot zenske, ki se celo brezposelnost sekirajo in se zelijo iz svoje situacije resiti.

Šutni ga v rit, ne pade mi na pamet, da gledam lenuha doma. Vsi brezposelni tipi, ki jih poznam, so samski in z razlogom. Gleda jih samo mama. Niti nimajo namena iskati službe, šlepajo se na starše in socialo, najraje bi se še na žensko, samo jim ne rata. Pa vsi so zagrenjeni in lažnivi. Če gre za trenutno stanje, ne rečem nič, se zgodi, samo po navadi ne gre in gre samo za izgovore in lenobo. Ne bit neumne, naj ga gleda tista, ki ga je tako vzgojila.

Jaz zaradi uni.diplome letos nisem dobila niti ene prilike za sluzbo. Sem pa poslala za najmanj 2000e prošenj po celi Sloveniji od V do VII stopnje.iz trgovin sem dobila odgovor da imao dovolj manj šolanih ljudi za z diplomo ne zaposlujejo s tem da zaposlujejo po vezah ne po izobrazbi. Kaj pa naj dela en socialec doma? Mislite da on uživa? Tudi lažnivi in leni nismo vsi ki smo brezposelni.

No ja jaz pa poznam par ljudi, uni.dip. ki so v tem letu dobili službo za katero potrebujejo samo srednjo šolo.

Ne klamfaj v tri …

Glej sluzbo je mogoče najti. Sicer nevem na katerem področju je ali če ima nekdo delavne roke in motivacijo je sluzbo najmanjši problem najti. Pusti zavod za zaposlovanje na miru to je za one, ki ne vejo drugih načinov in ponavadi ti zavod ne najde tisto kaj iščeš. Na spletu pobrskaj na straneh zaposlitev, moje delo itd. imaš po 10 000 prostih delovnih mest greš delat nekaj podobnega med tem pa iščeš sluzbo za katero imaš šolo. Čakat mesce na sluzbo, ki si se šolal je potrata časa, kaj pa če traja leto ali več?

Skratka nevem koliko časa to traja pri vama. Ali po mescu ali 2 bi moral vsaj eno 10 ali več prošen poslat in se trudit. Če tega ni naredil potem boš se morala z njim pogovoriti, in mu povedat da nimaš namena sama vse financirat in naj se potrudi malo bolj, če hoče da bo to funkcioniralo. Počakaš kak mesec in vidiš, če bo kaj z tega drugače imaš problem. Ker če nima namena in motivacije potem boš ga morala nato postavit pred dejstvo sluzba ali ločitev.

Tak da te razumem, kot moški probaj mu predlagat da si poišče kaj podobnega začasno dokler ne najde z svoje stroke točno kaj dela, da ti pomaga pri stroških, pa boš videla.

Prvo se moraš naučit poslat ustrezno napisano prošnjo, zivjenjepis, se pripravit na razgovor in ustrezno dogovorit. Gradivo imaš na interneti kako , kaj. Ker ko si omenila, da omenjaš uni.dip. za sluzbo v trgovini kaj si pa pričakoval da bodo vzeli u. dip.  če rabijo trgovca in podobno. Za vsako sluzbo je potrebno analizirat kaj firma išče in to kaj iščejo tisto omeniš, če dodatno vprašajo omeniš. Tudi če imaš namen začasno delat neko delo to ne govoriš rečeš da ko bolje spoznaš okolje, in ljudi če bo vse ustrezno imaš namen ostati. Će te vprašajo kako dolgo imaš namen ostati? Rečeš da je to odvisno od plače, odnosa, in delovne klime, če je vse ustrezno potem dalj časa. Omeniš in izpostaviš svoje pozitivne stvari; motivirana itd. In se poskušaš čim bolje dogovorit. Glej res če ima nekdo poznanstvo, da je ze skoraj določeno ze da dobi sluzbo ali tako pač je. Moja izkušnja je da od 10 do 15 prošen dobiš 2 odgovora ali vabilo na razgovor in tako imajo tudi drugi izkušnje. Če prideš na razgovor pa moraš se v čim boljši luči predstavti itd. da dobiš sluzbo.

Sam sem bil na  5 razgovorih in na 4 sem bil uspešen na enem pa kot si rekla je sorodnik dobil prednost. Uspešnost je odvisna od tebe zato se pozanimaj o firmi in bodi pripravljena (ne deluj obupana). Mene so vprašali, če imam druge opcije in sem rekel, da ter da se bom za najboljšo odločil.

Je to moj ex moz. Skratka, bila sem porocena z enim tocno taksnim. Presrecna, da sem se ga resila… Ker tudi pri 56ih se ni zacel delat, po locitvi se je iz Lj preselil nazaj k starsem. Arhitekt po izobrazbi….. Za prezivnino za hcerki sem morala ze takoj dat izvrsbo…Isce zenske s stanovanjem in z denarnico. Gabi se mi…

Po porodniski sem zacela takoj delat nadure, on je pa doma lezal…. Nadrla sem ga kot le kaj, z najvecjo muko je zacel hodit v svoj “biro” – samo prostor je zamenjal-namesto doma je pa tam visel max 4 ure. In predvsem se je vsak dan posebej drl name, ces, da mora sedaj samo zaradi mene delati(?!?!) Aja, zaradi mene, ki sem odplacevala kredit, vse trajnike…. Ali ne zaradi tega, ker sva porocena, ziviva skupaj,IMAVA 2 HCERKI?!?! Ali ni nek zdrav clovek DOLZEN DELATI? Ce pa ima otroke, pa vsaj zaradi njih, ker otrok gleda starsa, kako zivi. Ali dela ali pa lezi na kavcu, mama pa hodi v sluzbo?!? Kot mi hcerki sedaj razlagata, naj bi deloma zivel pri starsih, deloma pa pri novi zenski. Ce ste to vi, ga BRCNITE VEN, BREZ MILOSTI!!!!