Spoznala sva se v najstniških letih na počitnicah. Bilo je lepo, a je kratko trajalo, saj je bil z drugega konca Slovenije. Lani me je poiskal na FB-ju; po 30 letih. Oba ločena, iskrica je zanetila požar. Sorodni duši. In kmalu šok. Priznal je, da je alkoholik. Svet se mi je sesul. Bil je že večkrat na zdravljenju, brez nekega uspeha. Tako ali drugače je šlo mimo leto dni. Bila sem tudi pri njemu, otroka sta me lepo sprejela. A njegov alkoholizem je čedalje bolj globok. Ni človek, ki bi hodil po gostilnah, pije doma. Pravi, da mu vsako jutro začne trkati po glavi neustavljiva odvisnost od alkohola. Pred kratkih je šel na hipnozo, a je bil naslednji dan že pijan. Zdaj se niti ne moreva videti, saj nisva iz iste občine, niti iz iste regije. To je tako žalostno. Že 5 dni se ne javlja. Ali lahko sploh še kaj naredim? Umik od tako ljubečega človeka mi trga srce…..

Nič ne moreš narediti. Rešuj sebe.

Natanko ve kam tone.
Zato se ti ne oglaša, ali je pijan ali išče izhod.
Tu je samo njegova odločitev, koliko bi bil pripravljen rešiti sebe, da se da tebi.
Morda bo poskusil, če se mu ne fučka za preostanek življenja.
Da ti ne pade na pamet da skupaj zaživita.
Tri leta abstinence zagotovo, da bi bilo vredno poskusiti.
Iz osamljenosti ne išči idola v nemu.

Kakšna škoda res…ta alkohol in ostale odvisnosti, to ne bi smelo sploh obstajati. Žal mi je zate in ti želim veliko moči, da to rešiš. Cele dneve se zapijajo in nič nimajo od življenja. Gledam vsak dan take v službi. Vseh starosti in veliko veliko žensk… kam drvi ta svet, iz dneva v dan se mi zdi, da so ljudje bolj obupani. A rešitev za težave niso in ne morejo biti nove težave
… ufff.

Veza z alkoholikom = rinjenje v težave

Primerno le za čustvene mazohistke.

Škoda, a kot so že napisali – bolje strgano srce kot trpljenje zraven njega.

Morda mu uspeš stati ob strani, čeprav je to igranje z ognjem.

S svojim umikom ti je povedal že da mu ni več do tebe. Če se sam ne bo odločil da preneha piti, predvsem zaradi sebe se mora to odločiti, potem mu itak ni pomoči. Spremenil se ne bo, je tak kot je. Rineš v težave pa tudi če praviš o teh iskricah.

Se strinjam in dodajam, kar je vedno pravila babica: Pijanc se spreobrne, ko se v jamo zvrne.

Žalostno, ampak resnično. Pojdi stran, ne rini v še hujše težave.

Avtorica, sočustvujem.

Tudi moj zakon in družina sta razpadla predvsem zaradi njegovega spet rednega popivanja, pred kratkim. Po XX letih zakona, pri njegovih 50ih. Njemu je bil v zadnjih 5ih letih alkohol neprestano dnevno pred nosom in na voljo po službeni dolžnosti, na služben račun, ker so lahko, karkoli – ihče jih ni nadziral, tako pri pitju, kot zapravljanju, so lahko ( popivanje po zaključenem poslu, pa za pogum, pa med delovnim časom na službenem kosilu, pa delavnice, pa “poslovna druženja” na seminarjih, delavnicah, ipd ipd – ker je bilo nekaj čisto “običajnega” zanj, da se med kosilom spije, ker, pozor, tako ali tako vsi pijejo in ne moreš biti “pussy” in piti Radenske ali soka (!) – to je bil meni njegov argument in da je to “normalno v Sloveniji… Hudič je to poslovno življenje, ko jij zasvoji, potegne noter na večih podroćjih, jim odnese moralo, meje in razsodnost. Se zgroziš, ko daš skupaj tri, štiri njegove fotografije in vidiš, kako ga je tudi alkholol že vizuelno spremenil. Veliko je tega, med poslovneži, tudi uspešnimi – se zapijejo iz užitka in hitro zapadejo noter. Mu je pa alkohol tudi že precej udaril na možgane, psiho, popolnoma se je čustveno spremenil, postal kar malo žleht. Hodil zanalašč domov, ko so otroci že splai, da ga niso videli, zavohali -jaz pa sem ga morala v postelji vohat, pa tudi njegovo bruhanje okoli WCja čistit…. Škoda, ker edino otroci trpijo – ker so razočarani, v kakšni zablodi so živeli,kako jim je oče egoistično razbil družino zaradi svoje odvisnosti. Je pa veliko tudi dedno – pr njemu oba starša alkoholika dokaj mlada ( redno pila že pri 50ih, pa stari starši tudi, oboji). Grozno je, ja. V najlepših letih, ko bi spet lahko začel uživat, pa jih odnese. Ne zmorejo, dajejo prednost temu. Ker se jim tudi za drugo očitno “jebe”, se jim ne zdi vredno truditi – pa čeprav uničijo življenja drugim.

Če si ne prizna, če ne zaprosi za pomoč, potem nimaš kaj. Zaključi, pojdi dalje, najdi sebi enakega, treznega moškega, s podobnimi hobiji, kot jih imaš sama. Ni vredno, da si boš uničila življenje z alkoholikom – živiš samo enkrat, uživaj življenje. Alkohol je huda droga, saj uivalec zelo hitro, če redno tedensko pije, potrebuje zviševanje doze, krizza je, ko kombinira že žgano, pivo vino – da čimprej prime in drži – ta tvoj mora že zjutraj piti- to je hudo. On bi se ozdravil edinole, da bi šel sedaj za eno leto živel na izoliran otrok, ali komuno ( kot odvisniki od drog) – Pa še potem vprašanje, če ko bi nazaj v civilizacijo prišel in bi imel spet alkohol pred nosom,če bi se uspel vsekati po roki , odpovedati in se zavedati, kako je garal, da je postal spet “sober”, da ga ne bi skušnjava spet noter nazaj potegnila, ker mu je edinole do tistega “feeliga” opitosti, omamljenosti, ki mu sviguje nivoje hormonov sreče.

Saj veš – eni s čokolado, drugo hrano dvigujejo nivo serotonina, pa goltanjem hrane, ali pa pomirjevali, uspavali in tako nahranijo nek drugi svoj čustveni primanjkljaj. To so ponavadi ranjene in neljubljene osebe, v otroštvu, s strani lastnih staršev. Travma.

Odvisnezi so prav tako ljudje in potrebujejo pomoc. Ogromno pomoci in razumevanja.
Ce ti je ta clovek res pri srcu in si pripravljena na veliko dela in potrpljenja, potem mu ponudi pomoc oz. podporo. Ce je iskreno pripravljen bo tvoj predlog sprejel.
Poiscita strokovno pomoc, informirajta se o vsem. Marsikateri odvisnez se bi uspesneje pobral, ce bi vsaj za zacetek vedel, da ga nekdo ima rad, kljub njegovim napakam. Da mu stoji ob strani in ga podpira. V kolikor pa v tem procesu pokaze, da nikakor ne zmore, potem bo tvoj nadaljni trud zaman. Takrat pa se sprijazni s situacijo in najbolje, da se umaknes.
Najpomenbneje pa je to, da ne smes ne sebi ne njemu ocitati nicesar. Torej, prvo se odloci pri sebi. Ce ne uspeta skupaj, da ti ne bo zal za tvoj cas, trud in custva. Da lahko reces sama sebi, poskusala sem ampak ON ni uspel.

Ženska, pamet v roke. Verjetno imaš blizu 50 let, ločitev za sabo, morda tudi otroke. Vsaj kanček zdrave pameti bi morala imeti, kakšno življenjsko izkušnjo, ti pa razmišljaš kot cmizdava najstnica, ki preveč prebira pogrošne romane in gleda žajfnice. Ne seri o strtem srcu, da ne boš enkrat imela strto zobovje in ko bo tvoj zapiti luzer zaspal ob prižganem štedilniku, boš imela lahko prave iskrice, ki bodo zanetile požar. Ne med tvojimi bedri, ampak v tvojem stanovanju ali hiši. Ko ti bo naredil štalo, se ti bo – upravičeno – trgalo kje drugje.
Ne opletaj o nekem srcu, ampak namesto da te vodi srbečica med nogami, raje uporabi možgane. Oprimi se kakšnega pametnega dela, da se ti ne bodo podile neumnosti po glavi. Očitno ti je dolgčas, hočeš dramo in si se zato navlekla na neko propalico, ki te bo cuzala psihično, verjetno pa kmalu tudi finančno. Ko se je po 30. letih spomnil nate, je verjetno pomislil, da si ena tistih tepk, ki je pripravljena požreti ves drek, če ji ga zaviješ v celofan parih lepih besed, ob katerih rataš mokra.
Le redkokatera ženska se tako sovraži, da bi ob pijanski gnusobi premogla fantazirati o iskricah, strtemu in trgajočemu se srcu ter ostalih nebulozah.

Sama sebe slepiš. Ne bo se spremenil nikoli. Move on. Bolje zdaj, kot da vržeš nekaj let stran s “potrpežljivostjo”.

Odvisnezi so prav tako ljudje in potrebujejo pomoc. Ogromno pomoci in razumevanja.
Ce ti je ta clovek res pri srcu in si pripravljena na veliko dela in potrpljenja, potem mu ponudi pomoc oz. podporo. Ce je iskreno pripravljen bo tvoj predlog sprejel.
Poiscita strokovno pomoc, informirajta se o vsem. Marsikateri odvisnez se bi uspesneje pobral, ce bi vsaj za zacetek vedel, da ga nekdo ima rad, kljub njegovim napakam. Da mu stoji ob strani in ga podpira. V kolikor pa v tem procesu pokaze, da nikakor ne zmore, potem bo tvoj nadaljni trud zaman. Takrat pa se sprijazni s situacijo in najbolje, da se umaknes.
Najpomenbneje pa je to, da ne smes ne sebi ne njemu ocitati nicesar. Torej, prvo se odloci pri sebi. Ce ne uspeta skupaj, da ti ne bo zal za tvoj cas, trud in custva. Da lahko reces sama sebi, poskusala sem ampak ON ni uspel.
[/quote]

Polno takšnih žrtvujočih se Mater Terez, ki vidijo smisel obstoja v reševanju zavožencev. Ko ugotovijo, da iz te moke ne bo kruha, saj se pijanec spreobrne, ko se v jami zvrne, je mimo par uničenih let, tudi desetletij.
Velikokrat so zaradi reševanja pijandur pripravljene zanemarjati tudi otroke.

Zanimiv zapis. V bližnjem krogu, recimo 50 oseb, kolegov ne poznam niti enega alkoholika. Več ali manj vsi uspešni, nekateri samski. Pa se gibljem tudi v poslovnih krogih in kakšen kozarec vina spijemo ali pivo po uspešnem poslu. Pa ko smo šli kdaj ven je tudi padlo 5 ali več piv na zabavi, maček naslednji dan.

Morda ker sem iz Ljubljane, ne poznam tega toliko. Oz. se verjetno na “vasi” več pije. Je pa res, da so v moji družbi 80% s faksi. V bistvu mi je zanimivo brati tele zapise, ampak res ne morem sploh verjeti, da je kaj takega možno oz. da je alkohol tako prisoten, sploh v familijah…

Naivnost ne pozna meja. Ob takem trapastem razmišljanju ni čudno, da jih toliko redno dobiva po maveljnu, se zaletava v vrata, pada pi stopnicah, ampak one bi še kar reševale svoje poscane in posrane zapitke.
[/quote]

Gospa sprasuje, ce mu se lahko kako pomaga. Morda imate prav morda pa se obstaja nacin.
Jaz sem pomagala svojemu bratu, da se je resil odvisnosti drog. Ko je bil na tleh in vse izgubil, sem mu edina bila pripravljena pomagati. Zato razmisljam iz svojih izkusenj. Devet let je ze cist, dela, ukvarja se s sportom, zdravo prehranjuje, ne kadi, ne pije niti kave. Popolnoma drug clovek. Ce bi takrat razmisljala kot vecina, bi danes bil zagotovo pokojni. Ampak to je proces, ki ni za vsakogar. Jaz sem brata dobro poznala in verjela vanj.
Kaj in kako se bo avtorica odlocila, ne vem, a brez strokovne pomoci ne priporocam.
Vsi mi smo od necesa odvisni, poleg teh ta grdih (alkohol, droga, igre na sreco, hrana) so se tiste, ki jih ljudje celo odobravajo; deloholiki, internet,… Pa ravno tako unicujejo zakone in odnose. Odvisnost je posledica bega od realnosti, travme, nezmoznosti soocenja s problemi. Redki uspejo sami, nekateri s pomocjo drugih, vecina pa potone se globlje. Najlazje je obrniti glavo stran in obsojati. Redki so pripravljeni pomagati. Ce se kdo odloci pomagati, je dobro da ve v kaj se spusca in sprejme to odlocitev tako, da se zaveda da morda ne uspeta, da ne obzaluje in ne gre preko svojih meja. V kolikor pa uspeta, to je res sreca in zadovoljstvo.

Polno takšnih žrtvujočih se Mater Terez, ki vidijo smisel obstoja v reševanju zavožencev. Ko ugotovijo, da iz te moke ne bo kruha, saj se pijanec spreobrne, ko se v jami zvrne, je mimo par uničenih let, tudi desetletij.
Velikokrat so zaradi reševanja pijandur pripravljene zanemarjati tudi otroke.
[/quote]
In se same sebi zdijo carice, ki so hotele svojim otrokom samo dobro. Sem hči take matere in sem prekinila vse stike, ko tudi v moji odrasli dobi ni odnehala z manipulacijami. Zdej je pa ona boga revca, ki ji hči “odreka” pomoč. Je tudi že grozila z razdedinjenjem pa se požvižgam na to, samo da imam mir.

Lahko se zgodi, da v takšnem odnosu dosežeš svoje dno. Večkrat. Verjemi mi, zaslužiš si več, več od življenja, boljši odnos, čeprav trenutno mogoče ne čutiš tako. Mogoče misliš, da te nihče drug ne bo imel rad? Imej se rada najprej sama. Vem, enostavno je napisat. Ko sama najdeš svoj mir, se ti pot odpre.

Za vsakim uspesnim moskim stoji mocna zenska.

Če so njegova čustva taka kot ti pišeš za svoja se bo rešil in to z lahkoto, če niso pa hitro stran za svoje dobro