Pozdravljeni, morda mi (nama)lahko pomagate. S partnerjem sva se spoznala pred leti v verski skupnosti v katero ne zahajava več. Odločila sva se, da bova poizkusila biti skupaj, čeprav med nama ni bilo močne zaljubljenosti, bolj simpatija. S partnerjem sva tudi pričela delati skupaj. Veliko časa sva bila finančno na tesnem. Dejavnost je bila bolj meni pisana na kožo, on se je v njej našel le deloma, se je pa želel prizkusiti, dogajalo se je da je večkrat izpustil stvari iz rok, ko bi bilo treba kaj zagrabiti in je ostajala odgovornost na meni. Verska skupnost je ‘narekovala’ sprejemanje in sočutje. Zato se je veliko stvari toleriralo. Odkar sva jo zapustila se zelo iščeva. Čeprav nama leta skupnega življenja in delovanja in tudi finančnih preizkušenj dajejo neko stabilnost. Po vseh letih nam je delo tudi pričelo uspevati, vendar se s povečanjem dela on v njem vse manj najde in si želi najti kaj drugega, za kar sva se dogovorila da je ok. Čeprav me vseeno prizadene, ker ko nama po toliko letih končno uspeva, on več noče. Delo postaja bolj tudi kompleksno oz. se usmerja v dejavnosti, ki niso najbolj primerne zanj in gre zato veliko bremena name. Drugače kar funkcionirava kar se tiče vsekodnevnih obveznosti. Druga stvar pri kateri se že mesece lomiva so spolni odnosi. V verski skupnosti jih nisva imela veliko, potem pa sva bolj začela z njimi. Obema spolnost sedaj veliko pomeni. Vendar se težko ujameva. Ko sva zelo zelo pozorna druga na drugega je kar ok, in potem misliva da se je zadeva med nama izboljšala, ko pa se po enem ali dveh takih odnosih prepustiva spontanosti, pa vedno pride do čudnih situacij. On se zaplete v želje po ‘nenavadnih’ položajaih ali erotičnem spodnjem perilu, čeprav med nama precej spontano in igrivo vznike poželenje. Potem pa pride trenutek, ko on preklopi v čisto drug film v katerem mene ni več. Vsaj tak imam občutek, npr. me niti ne pogleda, ne komunicira več z mano. Kot da je drug človek. Jaz postanem zelo prizadeta, počutim se kot prostitutka in ga poskušam spravit nazaj, ampak mu potem ali uplahne erekcija ali med nama nastanejo zelo čudne odbojne energije. Včasih se zjočem vmes pa nama malo odleže pa nadaljujeva. Velikokrat je do takšnih ‘odvodov’ prišlo, ko sem bila jaz že zelo vzburjena in potem je zelo težko. Potem jaz ponavadi čutim močno razočaranje, ga prosim za pojasnila, on pravi da ne ve, jaz ponorim, se jočem, grozim, mečem stvari naokoli in tudi v njega, ker se počutim tako izdano. Imam težave z nasiljem, potem mu očitam tudi neresnosti pri delu.To se je že tolikokrat ponovilo, da je kot en dobro utečen vzorec razen kadar se s popolnim nadzorom spraviva v spolne odnose. Velikokrat, ko se pomirim, se potem pogovarjava o tem, iščeva rešitve, jaz sem poskušala neštetokrat razložiti svoje občutke in počutje, svoje potrebe. On večino ne ve ali ne pove. Ne vem več. Situacija nikakor ni črnobela. Oba nosiva svoj del. Pravi da bi si želel da se med nama izboljša ampak v praksi pa ne prideva do spremembe (razen kot sem napisala ko sva povsem zavestno oz. nadzorovano cel čas pri stvari), tudi če se dogovorima zanjo, kot da se v trenutku spontane spolnosti vse pozabi. Ko je bil mlajši je veliko uporabljal pornografijo, hodil je tudi v nočne klube. Težko se je zbližal z žensko. Jaz pa sem ravno obratno imla več fantov, v več razmerjih so me prevarali, večinoma sem imela občutek da med spolnimi odnosi z njimi nisem bila dobro povezana. Kot da je seks nekaj s čim se dva odtujita. Sedaj naju situacija poštena načenja. Kakršenkoli nasvet bi prišel prav. Hvala

Pozdravljena.

Morda si morete najprej odgovoriti, zakaj ste se vi odločila »probat« živeti skupaj, četudi kot navajate ni bilo tistega, kar bi »moralo« biti.

Odgovornost je od vsakega posameznika. Odgovornost je lahko tudi prenosljiva, če za to obstaja odraslo in zrelo zavedanje le tega.

Glede vstopa in izstopa iz verske skupnosti. Tudi tukaj si je potrebno zastavit nekaj vprašanj. Torej, če ste/sta bila prej člana te skupnosti, zakaj sedaj nista? Kje so razlogi in zakaj? Je ta skupnost narekovala vaše življenje ali ste vi narekovala svoj obstoj?

Ne razumem kako vam/vama spolnost sedaj pomeni, če se ne ujameta? Ne smemo si zatiskati oči, če na začetku ni potem tudi kasneje ni. Lahko se zgodi, da začetki niso “joh in sploh”, vendar če se dva ne ujameta obstaja velika verjetnost, da se tudi kasneje ne bosta.
Hočeš ali nočeš, zveze spremenijo človeka. Vem, da če ni obojestranskega in nenehnega sporazumevanja, ostanejo zadeve v preteklosti. Poskušamo te pretekle dogodke vedno »oživeti«, vendar to ni življenje. Vedno velja, da moramo najprej počistiti pred svojim pragom. Kar seveda velja tudi za drugo stran. In, ponovno se vračamo na sporazumevanje.

Človek pozna govor kot orodje za komunikacijo. Dlje časa ko zavlačujemo, večji je tudi naš govorni odziv. Slednje se je pripetilo tudi med vama.

Spolnost ni samo lepa in sproščujoča, nekateri jo zmotno uporabljajo za glajenje nesporazumov in/ali napak in/ali zmot. Ampak, če nesporazumi in/ali napake in/ali zmote niso jasno diskutirane se glajenje v postelji sprevrže v grobo in boleče drgnjenje v življenju.

lp